Zgodovina

56. Zlata lisica 2020

(15. 02. - 16. 02. 2020)

 

Slovakinja pred svojimi navijači v Kranjski Gori velika zmagovalka, a v veleslalomu je bila od nje hitrejša Novozelandka, v slalomu pa Švedinja - Veliki uspeh Mete Hrovat na domačem pragu - Selitev v Kranjsko Goro v zadnjem hipu - Protest organizatorjev zaradi prekinitve TV prenosa Zlate lisice

56. Zlata lisica se je končala s padcem, ki pa je pomenil veliko zmago. Dobesedno v cilj, z glavo naprej, je padla Švedinja Anna Swenn-Larsson. Še štiri vratca pred ciljem je imela veliko prednost in ko bi šlo le še naravnost do njene prve zmage v karieri, pri (že) 28. letih, je zapela v količek. Več kot tisoč navijačev Petre Vlhove je v Podkorenu obnemelo. Njihova junakinja, ki je s tem osvojila slalomsko zmago in zmago v kombinaciji Zlate lisice, pa je z mešanimi občutki zmagovalno dvignila smuči v zrak.
Tudi Zlata lisica je začela s ”padcem”. Odločitev snežnega kontrolorja FIS in tekmovalnega direktorja svetovnega pokala za ženske Markusa Mayra osem dni pred tekmovanjem, da v Mariboru glede na vremensko napoved in stanje proge ni zagotovila za uspešno izvedbo tekme, je bila šokantna. Toda Zlata lisica je tekma, ki vedno je, zato so se že naslednji trenutek ozrli proti Kranjski Gori in rezervni progi Zlate lisice v Podkorenu. Niso se le uspešno v rekordnem času preselili, temveč so v Podkorenu pripravili najboljšo tekmo celotne sezone, kar je bilo mnenje celotne karavane svetovnega pokala, zato so po dveh sončnih dneh, z deset tisoč gledalci in progo, ki je tudi smučarkam s številkami s konca startne liste omogočala visoke uvrstitve, zmagali skupaj s Petro Vlhovo in Slovenko Meto Hrovat, ki si je na veleslalomu dobesedno na pragu domače hiše razdelila tretje mesto s Švicarko Wendy Holdener.

Podvig in poraz televizije
Zlata lisica je v Kranjski Gori odlično uspela, toda to ni pomagalo Mariboru, da bi razumel, zakaj se je morala spet preseliti … Zakaj se seli tekma, če pa je sneg na poseki tako lepo bel, so se čudili Mariborčani, ki so ostali v Mariboru. Toda čudili so se tudi tisti, ki so šli na pomoč Lisici v Kranjsko Goro, kjer je bila proga v Podkorenu tako trda, da vodja gladilcev proge Roman Domjan vseh svojih izurjenih smučarjev raje ni spustil na zadnji del podkorenske strmine, saj ni bilo potrebe, pa še prenevarno je bilo, da kdo ”odnese” cilj.
Začudenje pa je bilo tudi po tekmi, ki jo je TV Slovenije prenašala le kratek čas, nato pa se z domače tekme preselila na tuje prizorišče! To je začudilo še bolj, saj so televizijci z nenadno selitvijo tik pred tekmovanjem iz Štajerske na Gorenjsko izvedli pravi tehnični podvig. Nato pa so programsko popolnoma odpovedali, saj so gledalcem vsak dan namenili le nastop ene Slovenke, nato pa se preselili na polete, da so lahko z začetka startne liste kazali - skoke.

Pohvale Sarah Lewis organizatorjem
Na 56. Zlati lisici v Kranjski Gori je bila tudi Sarah Lewis, generalna sekretarja mednarodne smučarske zveze FIS. Tekmovanje v Podkorenu in organizacijski uspeh, zaradi selitve in nato tako odlično pripravljene proge, sta jo navdušila.
”Proga je bila izjemno dobro pripravljena. Čestitke vsem tekmovalkam, ki so poskrbele za izjemno borbo, na najvišjem nivoju. Ta vikend fantje niso imeli svetovnega pokala, zato je bila Zlata lisica izredno pomembna za žensko alpsko smučanje, saj je bila deležna velike publicitete, na televiziji je bila med poleti v Kulmu. To je bil pomemben vikend v tej zimi in odlično ste ga izkoristili. Prav tako pa je pomembno, ker ste pokazali, kako lahko dva organizatorja, skupaj z nacionalno smučarsko zvezo, odlično sodelujeta. Takšno sodelovanje je velik vzor za vse druge. Zato se zahvaljujem vsem organizatorjem za njihove napore in uspešno opravljeno delo. V Sloveniji so se začele zimske počitnice in to je predstavljalo organizatorjem velik izziv pri zagotovitvi prenočišč. Toda uspešno ste ga razrešili, hkrati pa je takšno veliko zanimanje za smučanje znak, ki kaže veliko priljubljenost tega športa. Prav tako je pomembno, da tako uspešno sodelujete tukaj na tromeji, med tremi državami. Še enkrat, čestitke vsem!”

Tisoč Slovakov na Gorenjskem
Petra Vlhova je na 56. Zlati lisici ”morala” zmagati. Ni bilo njene najhujše tekmice Američanke Mikaele Shiffrin, s katero sta si leto pred tem v Mariboru razdelili veleslalomsko zmago. Že pred tem se je odločila napasti skupno zmago svetovnega pokala in je začela nastopati v vseh disciplinah. V Kranjsko Goro pa jo je prišlo bodrit več kot tisoč njenih Slovakov. Le v Mariboru bi jih bilo še (enkrat) več …
Toda kljub temu se je oba dneva našla smučarka, ki je bila boljša od prve favoritinje. V veleslalomu je šele 18-letna Novozelandčanka Alice Robinson na prvi progi še naredila napako in zaostala za Slovakinjo, toda na drugi ni poznala milosti in ko je bila že v cilju, Slovakinja pa še na startu, je bil Lisičin veleslalom zaradi smučanja na limitu in prave ”moške” predstave na enem najtežjih moških veleslalomov na svetu, že njen. Vlhova je na dveh tretjinah že neulovljivo zaostajala, zato ji ni pomagalo niti bučno navijanje na ciljni strmini, na kateri je lahko le napovedala napad na zmago v slalomu.
Toda tudi v slalomu si je našla konkurentko, ki se ni ustrašila vihranja slovaških zastav v Podkorenu. Ko je bila Slovakinja že v cilju finalnega slaloma, je vodilno po prvem Švedinjo Anno Swen-Larsson lahko le nemočno opazovala, kako smuča zmagi naproti. Prvi dan je bila od Slovakinje hitrejša Novozelandka, drugi dan pa Švedinja. A se je slednja prehitro videla že v cilju, nato pa tik pred njim zapela v količek in padla skozi cilj.
Na gostovanju 56. Zlate lisice v Kranjski Gori se je v Podkorenu zbralo okrog 5.000 gledalcev, ki so v sončnem vremenu poskrbeli za imenitno vzdušje. A svoje so dodali tudi organizatorji, saj so v osmih dneh Lisico uspešno preselili na Gorenjsko, nato pa progo tako dobro pripravili, da je bilo to najboljše tekmovanja za ženski svetovni pokal v tej sezoni.

Izjave zmagovalk v slalomu
Petra Vlhova
”Moj prvi slalom res ni bil najboljši in sploh ne vem, kaj se je zgodilo, zakaj mi ni šlo. Drugi slalom je bil povsem drugačen, razmere so bile zelo težke, toplo vreme se je vseeno poznalo, a pomagali so mi tudi rojaki, kajti res so neverjetni, da me tako množično spremljajo. To me motivira in me sili, da dam vse od sebe.”
Wendy Holdener
”Bila je prava borba. Na prvi progi sem naredila napako, ki me je v skupnem seštevku stala zmage. Gledala sem Anno, smučala je odlično in zaslužila bi si zmago. Zato imam kar mešane občutke, ko se veselim drugega mesta. Sem pa ponosna, da sem bila oba dneva tako uspešna in za to se zahvaljujem tudi organizatorjem, ki so opravili odlično, veliko delo. Veselim se, da bomo naslednje leto spet v Mariboru, kjer je to tekmovanje doma.”
Katharina Truppe
”Kranjska Gora je moje domače smučišče, saj stanujem le 20 minut od tukaj, zato so bili danes tukaj moji bližnji in prijatelji. To je moje tretje mesto še polepšalo. Bil je res čudovit občutek, ko sem prevzela vodstvo, seveda pa nisem še upala, da bom na stopničkah. Čestitke organizatorjem za odlično organizacijo. A tudi Slovaki so bili odlično, na trenutke se mi je zdelo, da je tekma pri njih.”

Izjave zmagovalk v veleslalomu
Alice Robinson
”V prvem teku sem smučala zelo dobro, a z eno napako, ki me je stala vodilnega položaja. Na drugi progi sem čutila, da smučam na svojem limitu in ob taki vožnji nikoli ne veš, kakšen bo konec, lahko se zgodi karkoli. V Kranjski Gori sem pred dvema letoma prvič nastopila na tekmi za svetovni pokal, a se nisem uspela uvrstiti v drugi tek. Lani sem se prav v Mariboru prvič uvrstila na drugi veleslalom, in letos sem tukaj zmagala. Ti nastopi v Sloveniji imajo zato zame, za mojo kariero, poseben pomen!”
Petra Vlhova
”Slovenija mi je zelo všeč, nismo si popolnoma enaki, vendar smo si zelo podobni. Ker sta si državi blizu, je sem pripotovalo veliko mojih navijačev, ki so me bučno vzpodbujali in mi pričarali domač občutek. To je bila čudovita izkušnja. Proga v Kranjski Gori je nekoliko težja v primerjavi z mariborsko in danes je bila izjemno dobro pripravljena. Ledena in težka v obeh tekih, odlična za tekmovanje. Težko rečem, katera proga mi je ljubša, smučanje na obeh je izziv.”
Wendy Holdener 
”Meta je smučala zelo dobro in vedela sem, da bo odločil del tik pred pred ciljem. Ko sem jo opazovala, sem bila zelo napeta in sem kar zaprla oči. Odprla sem jih ravno v trenutku, ko se je na monitorju izpisalo 00:00. To je naredilo današnji dan za nekaj posebnega, tudi zaradi bučnega navijanja njenih domačih navijačev.”
Meta Hrovat
”Ponavadi nisem najbolj ponosna nase, toda tokrat, mislim, sem lahko vsaj malo … Res sem srečna! Prav tako je pomagalo, da smo v ekipi zelo konkurenčne, a se zelo dobro razumemo. Druga drugo motiviramo in to se je danes obrestovalo. Da si delim tretje mesto, me prav nič ne moti, ker je bila sreča tokrat na moji strani, sem še bolj srečna.”

Igra stotink med Slovenkami
Meta Hrovat si je (lahko) progo ogledala kar iz domače postelje, nato pa na njej po prvem teku priznala premoč le Vlhovi in Robinsonovi. Drugi veleslalom je bil prava grozljivka zaradi igre stotink, v kateri je za šest stotink tretje mesto izgubila Tina Robnik, za 0 stotink pa ga je osvojila, z delitvijo na zmagovalnih stopničkah s Švicarko Wendy Holdener, Meta Hrovat, ki je bila tako po dveh letih spet na zmagovalnem odru. Vesela pa je bila tudi Tina, saj je dosegla svojo najboljšo uvrstitev v svetovnem pokalu. Tudi tretja Slovenka, Ana Bucik, je dosegla veleslalomsko uvrstitev kariere, na štirinajstem mestu.

Organizatorji o selitvi v Kranjsko Goro
V tednu dni iz enega prizorišča na drugega
Srečko Vilar: ”To je  eden mojih slabših dni v življenju. Seveda, obstaja cmok v grlu, čeprav smo vse naredili, da bi bila tekma v Mariboru. Toda žal je vremenska napoved res slaba. Toda potrebno je poudariti, da je Marprom v teh razmerah naredil res vse in zelo dobro, uspeli so zasnežiti, zagotovili so rekreativno smučanje, zasnežili so celo Čopovo progo. Dokazali so, da so vložki v posodobitev zasneževalnega sistema bili prava odločitev, zato je prav, da s tem v Mariboru še nadaljujemo. Narava je močnejša, žal, zato je v tem trenutku pomembno, da smo obdržali tekmo v Sloveniji, kar je pomembno tudi za naše smučarke. Zdaj se zato za nas začenja nova borba, dokazati moramo ponovno, da znamo v tednu dni prestaviti tekmo na novo prizorišče. Ne bo lahko, Kranjska Gora je polna, to pomeni, da moramo zagotoviti prenočišča na Bledu, naša ekipa bo šla Prepričan sem, da nam bo uspelo, zato vse tiste, ki so želeli priti v Maribor, vabim v Kranjsko Goro. Seveda tudi vse vstopnice za mariborsko tekmo veljajo tudi tam.”
Mitja Dragšič, vodja tekmovanja: ”To je bila res težka odločitev, saj sem do zadnjega trenutka verjel, da bo tekma v Mariboru. Še posebej zato, ker smo s posodobitvijo zasneževalnega sistema veliko pribili, tako Zlata lisica kot ves Maribor. Brez tega sistema ne bi imeli niti centimetra snega. Žal pa ni šlo, naredili smo vse, celo molili smo, FIS hoče stoodstotno tekmo, ni nam preostalo drugega kot selitev. Leta 2018 smo s kanjskogorci zelo dobro sodelovali, zato sem prepričan, da bomo tudi tokrat uspeli tam organizirati zelo dobro Zlato lisico, prihodnje leto pa bomo spet v Mariboru.”

Selitev v Kranjsko Goro
Tri dni pred veleslalomom za 56. Zlato lisico in le štiri dni po odločitvi o osmem premiku na rezervno progo v Podkorenu, je bila velika selitev celotnega organizacijskega odbora opravljena. Na progi je iz Maribora delalo 40 smučarskih delavcev, ekipi Andreja Rečnika in Milana Šmona, gasilci in ciljna ekipa, iz Kranjske Gore pa se jim je pridružilo še 30 delavcev Pokala Vitranc. ”Dovolj nas je in vsi smo tega že vajeni,” je sklenil raport iz Podkorena Mitja Dragšič.
Uspešno so premik iz Maribora na rezervno lokacijo na Gorenjskem opravile tudi druge ekipe in službe organizacijskega odbora. Manja Koklič je namestila tekmovalke in njihove spremljevalne ekipe na Bledu, Klemen Grgič je poskrbel, da sta bili akreditacijski pisarni tako na Bledu kot v Kranjski Gori, Porsche Slovenija, že 20 let z Zlato lisico, je poskrbel za prevoze uradnih oseb med Kranjsko Goro in progo v Podkorenu, Uroš Mencinger je več kot 250 novinarjem iz vsega sveta uredil press center v hotelu Kompas v Kranjski Gori. Maribor je na juriš osvojil Kranjsko Goro. In Gorenjci so Mariborčanom pri tem pridno pomagali!
Dva dneva pred tekmo so bile tako pozabljene že vse težave, ki so jih organizatorji morali premagati v zadnjem tednu dni, ko je padla odločitev o selitvi iz Maribora na rezervno progo v Podkorenu. Kranjska Gora je bila zaradi počitnic polna, zato je bilo izredno težko zagotoviti prenočišča za celotno karavano svetovnega pokala. Pravzaprav je bilo še najmanj težav s progo … Ekipi Zlate lisice in Pokala Vitranc sta jo družno odlično utrdili, zato je generalni sekretar organizacijskega odbora Srečko Vilar še pred tekmo napovedal, da bo ”ena najboljših tekem v celotni sezoni svetovnega pokala”!
Srečko Vilar: ”Snega je dovolj in je tudi zelo dobro utrjen. Že zdaj lahko rečem, da bodo vse tekmovalke imele enakovredne razmere, kar je zelo pomembno tudi za slovenske smučarke. Le za javno žrebanje v Kranjski Gori nam je žal zmanjkalo časa za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj.”
Tekmovalke so bile nastanjene na Bledu, nekatere ekipe pa so si izbrale bližnje hotele v Italiji in Avstriji. V Kranjski Gori, ki je bila zaradi počitnic polna, so imeli organizatorji velike težave z zagotovitvijo prenočišč za FIS, Infront (TV in marketing), spremljevalne ekipe in organizacijske ekipe. A Manji Koklič, ki je včasih tudi sama tekmovala na Zlati lisici v Kranjski Gori, je na koncu uspelo vsem zagotoviti prenočišča.
Žal je kar nekaj vabljenih, predvsem med politiki, ki so že potrdili prihod na Zlato lisico v Mariboru, odpovedalo obisk tekme v Kranjski gori.
Akreditacijska pisarna je bila v prostorih ASK Kranjska Gora. Za promet in varnost je bilo poskrbljeno enako kot na Pokalu Vitranc, njihovi člani so prevzeli skrb za to. Za akreditirane osebe je bil urejen krožni promet z vozili Porsche Slovenije med Kranjsko Goro, hotelom Kompas, in Podkorenom, ciljno areno.”

Protestno pismo organizatorjev
Protestno pismo OO 56. Zlate lisice vodstvu TV Slovenije zaradi predčasne prekinitve prenosa tekmovanja iz Kranjske Gore
”Naredili smo vse, ne le, da obdržimo tako veliko tekmovanje, s tako dolgo zgodovino, v Sloveniji, temveč da organiziramo najboljšo tekmo svetovnega pokala v celi sezoni. To so nam potrdile tudi vse najboljše alpske smučarke na svetu. A nekaj nam vseeno ni uspelo - da bi TV Slovenija 56. Zlato lisico prenašala tako kot se za šport, slovensko alpsko smučanje, tako veliko in pomembno prireditev ter, seveda, za gledalce spodobi!
Sarah Lewis, generalna sekretarka Mednarodne smučarske zveze je pred trenerji vseh 21 ekip v Kranjski Gori Zlato lisico, njeno uspešno izvedbo na rezervni progi, sodelovanje organizacijskih odborov Zlata lisice in Pokala Vitranc ter slovenske smučarske zveze izpostavila kot vzor vsem drugim državam! Toda ona je to lahko rekla, ker je bila na tekmi v Podkorenu, kjer so vihrale zastave in je v dveh dneh bučno navijalo 10.000 gledalcev, ne le za zmagovalke, temveč za vse smučarke, saj so na tako dobro pripravljeni progi tudi tiste s konca startne liste lahko pokazale vse svoje znanje. A kaj ko tega niso videli številni TV gledalci smučarske dežele, ki ima tako dolgo in bogato zgodovino uspehov alpskih smučark in smučarjev. TV Slovenija je v soboto neposredno ”spustila” po progi le tri Slovenke, v nedeljo pa le eno!
Ogorčeni smo nad tako podcenjujočim odnosom TV Slovenija do slovenskega alpskega smučanja, tekmovalk in organizatorjev! Protestiramo zaradi takšnih programskih odločitev TV Slovenija! Hkrati pa se zahvaljujemo tehnični ekipi slovenske televizije, da so se skupaj z nami v rekordnem času preselili iz Maribora v Kranjsko Goro in pripravili odličen TV prenos, ki pa so ga neokrnjenega lahko, žal, spremljali le gledalci po celem svetu, a ne v Sloveniji!”

Če bi bil Senčar še živ …
Bojan Bauman v Večeru o selitvi v Kranjsko Goro in prihodnosti Zlate lisice
Zlata lisica: Če bi bil Senčar še živ ... bi bila letos tekma na Pohorju. O tem je prepričan Bernard Majhenič, direktor Marproma, ki je upravljavec pohorskih smučišč. Tam so v trenutku, ko je bila sprejeta odločitev o selitvi tekme v Kranjsko Goro, začeli preračunavati škodo.
56. Zlata lisica je pod streho. Osmič v zgodovini so jo preselili v Kranjsko Goro. Topla zima je ogrozila izvedbo v Mariboru in organizatorji pri Zlati lisici in Alpskem smučarskem klubu Branik so tekmo prestavili. Tako so jo obdržali v državi, veleslalom in slalom sta v Podkorenu potekala v odličnih razmerah.
57.000 evrov plus DDV
A Mariborčani od tega niso imeli prav veliko. Nekateri - na prvem mestu Marprom kot skrbnik smučišč in z njimi tudi turistični delavci - so zabeležili celo izgubo. O tem direktor Marproma Bernard Majhenič: "Neposredni strošek pri izdelavi umetnega snega, ki je potreben tudi za izvedbo Zlate lisice, je 200.000 evrov - 4,5 evra na kubični meter umetnega snega. Organizatorjem, Alpskemu smučarskemu društvu Branik, za izvedbo Zlate lisice letno zaračunamo 57.000 evrov plus DDV. To so stroški, ker je proga ob prireditvi zaprta in je ne moremo uporabljati. Ker Lisice letos ni bilo v Mariboru, je to naš neposredni izpad prihodkov. Dodati mu je treba tudi posredni del: organizatorji so imeli vnaprej zakupljene hotele, v katerih naj bi bivale tekmovalke in spremljevalci. V vseh dneh prireditve so računali na 5000 prenočitev. Čas Zlate lisice je bil hkrati za nas najboljši termin, 15. februarja so se namreč začele zimske šolske počitnice. V kratkem času po preselitvi v Kranjsko Goro, šlo je za dober teden, teh kapacitet nismo nadomestno zapolnili. Tako ni bilo gostov in ni bilo prodaje vozovnic. Govorimo o 1500 gostih dnevno, vozovnica za vsakega stane 30 evrov. Hitro je mogoče izračunati, kolikšen izpad smo imeli žičničarji (45.000 evrov na dan, op. p.).”
Druga plat
Tako je bolj razumljiv gnev upravljavcev smučišč na Mariborskem Pohorju, ki so najbolj glasno kritizirali prestavitev prireditve na Gorenjsko. No, organizatorji pri Alpskem smučarskem klubu Branik so s tem samo prisluhnili mednarodni smučarski zvezi in njihovemu snežnemu kontrolorju, ki se je zaradi neustrezne strukture snega in zaradi slabe vremenske napovedi za dni pred Zlato lisico odločil za selitev. Oziroma je ugotovil, da bi bila izvedba prireditve na Pohorju preveč tvegana. Nadomestno lokacijo v Kranjski Gori so potem izbrali organizatorji, branikovci in organizacijski odbor Zlate lisice. Gregor Lednik, predsednik Branika: "Zlata lisica ni samo projekt mesta Maribor in nekaj zanesenjakov v našem mestu, ki se letno trudimo, da bi prireditev obdržali na Štajerskem. V času razvoja in napredka je Zlata lisica prerasla meje lokalnega in postala nacionalni projekt, s katerim diha vsa Slovenija. To se ne nazadnje kaže v vseh sponzorskih aktivnostih, saj se nam (ponovno) pridružujejo sponzorji iz drugih delov Slovenije. Vsekakor je projekt Zlate lisice pomemben za Maribor in Pohorje, saj z njim dokazujemo, da smo kljub nizki nadmorski višini sposobni izvesti tekme za svetovni pokal v ženskem smučanju.”
Kitajci so priložnost in grožnja hkrati
V širši okvir prireditev postavlja tudi generalni sekretar Zlate lisice Srečko Vilar, ki so ga ob vztrajanju pod Pohorjem skrbele predvsem posledice morebitnega neuspeha, odpoved tekme. Sedaj, ko je prireditev uspela, Srečka Vilarja, generalnega sekretarja Zlate lisice, prihodnost tekme ne skrbi. Maribor je v koledarjih fis do leta 2023, pogodbo z glavnim organizatorjem sponzorjev Infrontom imajo podpisano do leta 2026. "Po 56. Zlati lisici ne potrebujemo nobenih posebnih potez za branjenje tekme. Smo v dolgoročnem koledarju fis, kjer pa res pripravljajo spremembe - v program umeščajo tekme na Kitajskem in Japonskem. To prinaša prilagoditve, saj je treba zaradi izrednih razdalj med prizorišči drugače sestaviti razpored tekem. Letos je koledar prizorišč za tekmovalce prava katastrofa. To spoznavajo tudi odgovorni pri mednarodni smučarski zvezi, posebej direktor alpskih ženskih disciplin Peter Gerdol se zavzema za bolj sprejemljiv koledar. Želijo sestaviti program, kjer bi bila prizorišča med seboj bolje povezana. Na poti do Japonske bi se tekmovalci ustavili na nekaj prizoriščih in tako sestavili turnejo. Gre preprosto za to, da se dekleta v sezoni ne bi trikrat peljala mimo Maribora in bi šele četrtič gostovala pri nas.”
Struktura snega ali slabo vreme
No, Majhenič se ne želi preprosto sprijazniti z dejstvom, da je bila prireditev upravičeno prestavljena iz Maribora. Prepričan je, da bi jo letos uspešno organizirali tudi pod Pohorjem. "Jezi me, da so se za preselitev prireditve odločili v trenutku, ko je bilo na progi dovolj snega, več kot v Kranjski Gori. Prvi izgovor za selitev je bil v domnevno slabih kristalih strukture snega. Takrat smo za analizo snega poklicali na Technoalpin, kjer smo za 1,7 milijona evrov najeli snežne naprave na Pohorju. Od takrat nihče več ni problematiziral kvalitete snega. Poslej je bil vzrok za prestavitev slaba desetdnevna vremenska napoved. Vedeli smo, da bodo v Kranjski Gori pogoji precej boljši. Ponoči so imeli minus pet stopinj, pri nas je bilo vsega minus ena. Če bi bil sam na njihovem mestu, bi se verjetno odločil enako, kot so se oni. Ker pa nisem, ker sem v vlogi direktorja javnega podjetja, ki upravlja s smučišči, sem razočaran. Zlata lisica za teden dni Mariboru prinese pozitivno zimsko vzdušje, medtem ko nam informacija o odpovedi tekme izprazni smučišče. Nihče ni izpostavil, da Zlate lisice niso prestavili, ker bi imeli na Pohorju premalo snega. Naslednje leto tako več ne bo šlo - da bomo mi delali sneg, tekmo pa bodo na koncu prestavili - brez posledic. Meni je žal, da v Mariboru nimamo več ljudi tipa Dušan Senčar. On bi se res boril, da bi tekma bila v Mariboru in nikjer drugje.”
Tveganje
Gregor Lednik je prepričan, da je bila selitev edina pravilna odločitev v trenutku, ko je postalo jasno, da tekme v Mariboru ne bi bilo mogoče izpeljati brez tveganja: "Premik tekmovanja v Kranjsko Goro za nas kot klub ni pomenil nič dobrega. Ekipe so morale v kratkem času postoriti ogromno dela, zadnjih šest dni se je delalo praktično noč in dan, in vsa pohvala gre vsem, ki so sodelovali pri tem projektu – tako na strani AKS Branik kakor na strani ASK Kranjska Gora, ki nam je na koncu priskočil na pomoč, da smo lahko lisico obdržali v Sloveniji. Prav zaradi tega smo prepričani, da smo s FIS dobili kar nekaj plus točk in tako Zlato lisico trdno zasidrali v koledar svetovnega pokala za naslednja leta. Pomembno pa je, da v Maribor in okolici, kjer je Zlata lisica doma, v takšnih primerih stopimo skupaj in poskrbimo, da nam Lisica ne pobegne iz našega brloga. In to nam je do sedaj vedno uspevalo.”
Poravnava izgube?
Srečko Vilar je že med pripravami na tekmo govoril, da se bodo z upravljavci mariborskih smučišč pogovorili in razpravljali tudi o možnostih za kompenzacijo izgube. "Z vodstvom Marproma se še nismo pogovorili, to pride v naslednji fazi. Kako si lahko v nadaljevanju pomagamo? Brez upravljavca smučišč smo mrzli, nemočni. Tega se še kako dobro zavedamo. Tudi zato potrebujemo načrt za naslednje leto, dogovor za prihodnja leta. Želimo si tako dobro pripravljene proge, da ne bi ostalo nobenih čejev, nobenih težav ob snežni kontroli," razmišlja Vilar. No, pri Marpromu si od tega ne obetajo prav veliko. Majhenič: "Doslej z organizatorji še nismo bili v stikih, a po preselitvah vsa leta nazaj o teh stroških z nami še niso bili pripravljeni razpravljati."
In slednjič, pri Marpromu so na dan tekme v Kranjski Gori nedvomno analizirali, v kakšnem stanju je bila mariborska proga v soboto in nedeljo, ko so dekleta vozila veleslalom in slalom. Bi proga zdržala? Ne samo, da so prestavili Zlato lisico, nekaj dni zatem so odpovedali tudi malo Zlato lisico, smučarske igre mladih. Ta dogodek je prejšnja leta pod Pohorje privabil do 4000 udeležencev. Majhenič: "Proga na stadionu v naslednjem tednu ni bila 'zabetonirana'. Če bi nadaljevali priprave na Zlato lisico, bi v sredo in četrtek, ko so bile temperature pod lediščem, lahko progo dodatno utrdili. Ker nam je ostalo samo rekreativno smučanje, tega nismo naredili. Lani smo denimo izpeljali nedeljski slalom v dežju in pri 14 stopinjah. Pogoji letos ne bi bili nič drugačni. Hkrati sem izbrskal podatek, da smo podobno slabo zimo v Mariboru imeli tudi pred 141 leti. Torej ne gre za neko novost, tudi ne za posledico vremenskih sprememb. Ravno inverzija je nam v dolini omogočila izdelavo snega. Cel januar smo imeli inverzijo in v dolini smo veselo delali sneg, medtem ko ga na višje ležečih smučiščih nismo mogli proizvajati. Nihče v Sloveniji to zimo ni imel odprtih več prog kot mi na Pohorju.”
Meta in druščina
V Mariboru ali v Kranjski Gori, vsaj eno je jasno - organizatorji imajo lažje delo pri pripravi smučarske prireditve tudi po zaslugi konkurenčnosti slovenske ženske smučarske ekipe. Meta Hrovat je to potrdila s tretjim mestom na veleslalomu, z medaljo na najbolj pomembni tekmi, ki jo je vozila pred domačim občinstvom. Srečko Vilar v tem vidi veliko olajšanje: "Nedvomno, brez vrhunskih rezultatov naših smučarija pri nas ne bo rasla. Trenutno smučanje prehitevajo drugi športi, in to po levi in po desni strani. Naša tekma za Zlato lisico je v aktualni obliki zanimiva predvsem, ko imamo v boju za vrh domače smučarke. Pri ženski smučariji danes nimamo teh skrbi, saj imamo dovolj dobro reprezentanco. Podobno je tudi v moškem delu, kjer pa je ekipa precej manj številčna."
No, Majhenič vidi tudi v uvrstitvi Hrovatove enega od razlogov za selitev tekme v Podkoren. "Selitev v Kranjsko Goro je bila po mojem osebnem mnenju v prvi vrsti v interesu Smučarske zveze Slovenije. Meta Hrovat lahko dober rezultat naredi predvsem v Kranjski Gori, kjer je na koncu tudi bila uspešna. Ženska ekipa v tej sezoni pred tem še ni beležila uspehov. Smučarska zveza je tista, ki ASK Braniku podeli organiziranje tekme, to ni tekma branikovcev. Na začetku smo se s Srečkom Vilarjem na čelu vsi trudili, da bi tekmo pripravili v Mariboru, dokler ni dobil jasnega navodila, da jo mora preseliti. V Kranjski Gori je res bila fenomenalna tekma, a mi smo jo v preteklih letih v Mariboru izpeljali že tudi v slabših pogojih. To je dejstvo.”
Paralelna tekma pod Pohorjem?
Kranjska Gora je na koncu prinesla potrditev, da imamo v Sloveniji sposobne organizatorje, ki so se ustrezno pripravili na boj tudi z nepredvidljivo naravo. Kaj pa si neposredno vpleteni v organizacijo želijo v prihodnje? Kakšna tekma naj bo pod Pohorjem, da bodo vsi zadovoljni? Je prihodnost v paralelnih tekmah, kjer je več tekmovalnega naboja, kjer gledalci v vsakem paru dobijo zmagovalca? Vilar: "V Mariboru trenutno o paralelnih ali nočnih tekmah ne razmišljamo, ker tovrstne prireditve trenutno še niso dovolj finančno pokrite z mednarodnimi pogodbami. Danes se taka tekma organizatorjem ne splača. Ko jih bo Infront začel drugače razumevati, ko jih bo tudi finančno pokril, takrat bo tudi to za Maribor postal izziv. Mi imamo že sedaj mestno tekmo, zaledje mesta ponuja ogromno možnosti razvoja. Z majhnimi posegi na smučišču bi lahko dobili odlično progo za paralelne tekme, tu ni nobenih ovir. Obstajajo pa čeji - mestne tekme so nočne, večerne tekme, ki niso v prvi kategoriji niti po nagradah." Bernard Majhenič ima nekoliko drugačne informacije iz FIS: "Mednarodna smučarska zveza ima dolgoročen načrt za Maribor, kjer bi nekoč gostili paralelno nočno tekmo pod reflektorji. V to smer se tam že razvijajo.”
Prvi naslednji korak v tej smeri pa bodo morali narediti smučarji sami, ki paralelne tekme še dojemajo kot drugorazredne. Vilar: "Drži. Mednarodna smučarska zveza je sicer zelo zainteresirana za širitev paralelnih tekem, a pri smučarjih še nimajo popolne podpore. To bi moral postati velik šov, za kar sta potrebni podpori gledalcev in sponzorjev.”
Lisica mora biti
Četudi imajo naši sogovorniki nekoliko drugačna izhodišča, ko razpravljajo o Zlati lisici, so si edini pri ugotovitvi, da ta prireditev mora ostati na programu mednarodne smučarske zveze. Majhenič: "Vsekakor, Zlata lisica mora ostati kot prizorišče tekem za svetovni pokal. Tudi v tej zimi smo dokazali, da smo sposobni sneg narediti v nemogočih pogojih. Če lahko tekmi za svetovni pokal organizirajo nad Zagrebom, na Sljemenu, jo lahko pripravimo tudi v Mariboru. Drži pa, da imajo tamkajšnji organizatorji močno podporo mesta Zagreb. Tam za tekmi namenijo dva milijona evrov. Na tem nivoju mi ne moremo tekmovati z Zagrebom, smo pa že danes sposobni sneg proizvajati tudi pri temperaturah nad ničlo."
Pri tem marpromovci računajo tudi na tako imenovano tovarno snega. Kontejner za pripravo snega so dobili kot del opreme, kjer prevladujeta hladilnica vode in zasneževalni sistem s topovi. "Tovarna snega je v pogojih, ki smo jih imeli v tej zimi - zakon. A ena taka tovarna je za Pohorje premalo. Za izvedbo Zlate lisice bi potrebovali najmanj štiri. V takih zabojnikih lahko sneg proizvajamo pri temperaturah do plus 25 stopinj in obstojen je do plus osem. Tehnologije obstajajo, četudi nam očitno ne jamčijo, da tekma v Mariboru bo," zaključuje Majhenič.

Otroci dveh očetov
Uroš Mencinger v Večerovi prilogi o začetkih Zlate lisice

Zlata lisica se ni začela na Pohorju, temveč na Meljskem hribu, kjer se je smučalo kar po vinogradu. Tragična posledica tega je na zgornjem delu pohorske poseke Špelcin log, kjer je bil dolgo časa start Lisičinega veleslaloma. Potem je bil pred Zlato Lisico še Mariborski slalom, sprva še brez Dušana Senčarja, ki je študiral v Beogradu, zato sta ga prva organizirala Franci Čop in Marjan Kožuh. Ko je prišel Franci Čop prvič v Maribor, je rekel: "Kje pa tukaj sploh smučajo?" A je to bilo bolj retorično vprašanje. Saj je bilo za Čopa le izziv, da je začel "sredi vinogradov" izgradnjo smučarskega centra, ki je bilo osnova, da se je lahko potem Dušan Senčar vprašal: "Zakaj pa ne bi najboljše smučarke prišle tudi na Pohorje?!” Tako se je začelo.
Štirideset let je bilo nepojmljivo, da bi bila Zlata lisica brez Dušana Senčarja, in da smučarskega Pohorja ne bi načrtoval, vodil in še v pozni starosti skrbno nadziral Franci Čop. Leta 2004 pa je bila Zlata lisica prvič brez obeh očetov. Toda, prav ta tekma je dokazala njuno veličino!
Eden največjih slovenskih poznavalcev svetovnih športnih prireditev, legendarni televizijski producent Beno Hvala, je takrat pohvalil: "V 42 letih popotovanj po športnih prireditvah še nisem bil na boljše organiziranem tekmovanju!”
Da je Zlata lisica v svoji dolgi zgodovini tolikokrat dokazala, da je nemogoče mogoče, je bila glavna zasluga Dušana Senčarja, ki ni priznaval nobenih ovir, nobenih ugovorov, nobenih težav, nobenih porazov. Da pa je sredi vinogradov sploh mogoče smučanje, je bil zaslužen Franci Čop, ki je prvi snežni top pripeljal iz Amerike že takrat, ko so še vsi mislili, da je to škropilnica za vinograd.
Če je Senčar s svojim načinom dela navzven deloval kot popoln absolutist, kot alfa in omega Zlate lisice, brez katerega se ne more zgoditi čisto nič - nekaj let je bil celo hkrati predsednik kluba, predsednik organizacijskega komiteja in vodja tekmovanja, a je potem vsaj neposredno delo na terenu v vlogi vodje tekmovanja prepustil drugim - pa je okrog sebe znal zbrati prodorne mlade ljudi, ki so ob njem odrasli v izkušene organizatorje. Tako je Senčar, ki je ljubil publiciteto in bil vedno prvi v ciljni areni, ko je bilo potrebno poljubiti zmagovalko, poskrbel za svoje nasledstvo še preden so drugi o tem sploh začeli razmišljati. Oziroma: ko so drugi iskali osebo, ki bi lahko nadaljevala po Senčarju, je Senčar ustvaril - ekipo naslednikov!
Če ne bi bilo Senčarjeve trme in Čopovega vizionarstva, bi morda bilo nekaj tekem FIS I A, a ne bi bilo svetovnega pokala; če pa bi svetovni pokal že bil, zagotovo ne bi bil v Mariboru kar 50 let! Ko je v dolini zapadlo 30 centimetrov snega, je bila zgoraj na ”fiski” proga že pripravljena. Kaj potrebuješ, je vprašal Senčar Filipa Gartnerja, ki mu je odgovoril: ”Bataljon vojske!” Seveda je bila čez deset dni tekma v dolini.
Ali pa tista iz začetka sedemdesetih let, ko so pripravili progo v dolini, a jo je močna odjuga skoraj uničila. Ves sneg so odstranili s proge na kupe, zakoličili progo, trenerji so si jo dan prej ogledali tako, da so hodili peš po blatu, zgodaj zjutraj pa so sneg znova razgrnili in ga posuli z nitromankalom, kot jim je svetoval profesor takratne Visoke tehnične šole dr. Valter Doleček.
Ali pa takrat (1967. leta), ko je Senčar hotel, da je start na vrhu Habakuka, cilj pa v dolini. Toda takšna proga je bila za dekleta predolga, imela je preveč vratc. Znajdi se, je rekel Senčar, in Joco Sevčnikar, ki je oštevilčeval količke, je za številko 36 nadaljeval s številko 27. Zadnja vratca so tako imelo številko 75, čeprav jih je bilo 85 … Čas zmagovalke je bil skoraj 3 minute!
Vse to je bilo takrat mogoče, a vse drugo bi bilo danes brez tega nemogoče.

Vinagova klet, kdaj spet?
Uroš Mencinger v Večerovi prilogi o družabnosti Zlate lisice

Katja Koren je deset dni pred tekmo bolna ležala doma, s kroničnim bronhitisom in zagnojenimi pljuči. Večer pred slalomom pa je nato prišla v Vinagovo klet v hokejski opremi. Če pa je bil pust ... Drugi dan je bila v slalomu druga!
Današnje smučarske zvezdnice ne vedo več, da je v Mariboru nekoč od Zlate lisice bolj slovela le še Vinagova klet. No, najde se tudi izjema, ker ji je povedala mama, ki je tam plesala med sodi in zmagovala na Pohorju še pred Katjo. Vinagova klet, kdaj spet? Te strme stopnice, na dnu katerih te je ob Vitkovih zvokih pozdravila Alahova (Vlado Arhar) trobenta, ne manjkajo le tistim, ki so se pred tem uspeli v nepopisni gneči brez akreditacije izmuzniti strogemu Peskovemu nadzoru (Ivo Pesek) pri vratih, temveč takšno vzdušje, ki ne pozna razlike med tekmovalkami, trenerji, serviserji, novinarji, organizatorji, navijači in lokalnimi (ne)pomembneži, manjka celotnemu smučarskemu svetovnemu pokalu.
Ko smučarka danes stoji na startu, ko ji ura odšteva zadnje sekunde, zagleda v globini pod seboj grozd vratic, ki jo bo trenutek zatem posrkal vase. Proga, ki jo mora premagati, je kot vinograd, skozi katerega mora zavijugati tako kot se grozdni trsi ovijajo okrog svojih količkov. Ko se danes opre s palicama v sneg, globoko počepne in se nato požene med količke kot bi jo gnala grozdna energija, vidi pred seboj le cilj. A včasih ta ni bil že spodaj pri Areni …
Včasih so smučarke že na startu videle, da je na nasprotnem bregu, ki sploh ni dosti nižji,  še več in lepše poravnanih količkov, ki imajo vsa leta že enak problem kot Zlata lisica. Ona nima mraza za topove, Pekrska Gorca pa za ledeno trgatev.
Včasih se dan na Lisici, namreč, ni končal, ko so zmagovalke slaloma dale izjave, zmagovalci šotora pa so šli spat. Končal se je drugo jutro, ko je v Vinagovi kleti zmanjkalo Lisičkinega vina. Zato cilj ni bil pri Areni, temveč na Trgu svobode!
Zlata lisica in Vinagovo vino sta bila tesno povezana že od prve Lisice. Na prvi tekmi sicer še ni bilo sprejema v Vinagovi kleti, so pa smučarke, trenerji, novinarji že takrat po obisku Vinagove degustacijske sobe sporočili: “Nepozabno!" Zato je bil znak lisičke na Vinagovih nalepkah smučarske polnitve že od vsega začetka tekmovanja za Zlato lisico.
Najprej je bil pekrčan, potem mariborčan, in v najboljših letih, ko sta bila kot dve tekmi, slalom in veleslalom, v Vinagovi kleti dva sprejema, eden za uradne goste, drugi pa za tiste, brez katerih ni nobene Lisice, so napolnili kar po 190 tisoč steklenic lisičkinega letnika!
Vseeno pa se je začelo tako, da je bila prva leta v kleti še prava vinska degustacija, na kateri so smučarke in njihove spremljevalci preizkusili po pet sort vina. Toda, ker je klet postala tako popularna in tako množična in ker so Vitki tako veselo igrali, je od degustacije ostalo le lisičkino vino. Toda prav v tem je bil takrat čar Zlate lisice v primerjavi z drugimi tekmami: v družabnosti, gostoljubnosti, spontanosti!
Lahko bi sicer dodali še tudi iznajdljivost. Dušan Senčar je vedno določil dva največja korenjaka za vratarja Vinagove kleti in v Dravskih tiskarnah so vedno natisnili le 250 vabil, toda v kleti je bilo vsako leto novo rekordno število, 500, 600, 700. Pa še potem ni počila klet, temveč Vinag.
Čeprav jih je pod Bellevuejem vsako leto čakala najhujša in najbolj poledenela strmina, so smučarke prav zaradi gostoljubnosti in družabnosti vselej rade prihajale v Maribor. Njihovi spremljevalci pa še bolj! "Dan se je za tiste, ki jim je Zlata lisica predvsem družabna prireditev, začel s čajanko v hotelu Slavija, natančno po angleški tradiciji. Nadaljeval se je z otvoritvijo na Trgu svobode, od koder ni bilo daleč do Vinagove kleti in pokušine najboljšega, kar premore mariborsko podzemlje. Končalo se je zjutraj, ko so tekmovalke odhajale na progo, zadnji gostje pa so se odpravljali iz Orlove kleti,” je takratni kronist 1980. leta zapisal v Večeru.
Na 11. Zlati lisici, ki se je morala zaradi pomanjkanja snega preseliti v Badgastein (prva lisičina selitev), je trikratni olimpijski zmagovalec Avstrijec Toni Sailer izjavil: "Pogrešamo Maribor - zaradi vinske kleti. To je enkratno doživetje!”
 

Kronika

 

1964 - rojstvo Zlate lisice - trije očetje: Dušan Senčar, Marjan Kožuh in Franci Čop

1965 - zgraditev tribune za gledalce na slalomišču pod Bellevuejem

1966 - zaradi pomanjkanja snega odpovedali veleslalom, pred slalomom pa ga je zapadlo toliko, da ga je bilo skoraj preveč

1967 - zgrajena cesta na Pohorje

1968 - zadnje mesto v slalomu je osvojila poznejša trikratna olimpijska zmagovalka Rosie Mittermaier

1969 - načrti za izgradnjo turističnega Pohorja

1970 - prvič za svetovni pokal

1971 - prvič evrovizijski prenos s Pohorja

1972 - prvič v zgodovini ženskega alpskega smučanja dva teka veleslaloma

1973 - v slalomu uvrščenih le 14 smučark, tehnični delegat je odpovedal veleslalom

1974 - prva selitev, v Badgastein

1975 - druga selitev, v Sarajevo in na Jahorino

1976 - tretja selitev, v Kranjsko Goro

1977 - lisica se je vrnila v mariborski brlog

1978 - tekma v dolini, najnižji cilj na svetu, 325 metrov nad morjem

1979 - naše smučarke prvič do točk svetovnega pokala

1980 - v tednu dni tisočkrat prehodili progo

1981 - prvi snežni jezik na poseki in stavka smučark v slalomu

1982 - za Silvestrovo selitev na zgornjo progo

1983 - zadnjič na zgornji progi pod Bellevuejem?

1984 - prvi velik uspeh naših smučark

1985 - v Mariboru tudi moški, ki pa jim slalomišče ni “dišalo” in so se uprli

1986 - prvič Lisičkin koncert

1987 - zbuldožiran snežni stadion

1988 - četrta selitev, v Kranjsko Goro, in dvojna zmaga Mateje Svet

1989 - drugi snežni jezik in imenitna svetovna predstavitev mariborskega snežnega stadiona

1990 - zmaga Mateje Svet pred 20 tisoč gledalci

1991 - peta selitev, v Kranjsko Goro, in zmaga Nataše Bokal

1992 - uspešen slalom, odpovedan veleslalom

1993 - imenitna 30-letnica Zlate lisice

1994 - Urška Hrovat in Maribor kot Kitzbuehel

1995 - slalom zaradi dežja v dveh dneh in imenitne Slovenke

1996 - 40 tisoč gledalcev v treh dneh; zaman čakali Samarancha

1997 - v ciljni areni novi hotel Arena, med gledalci tudi Juan Antonio Samaranch, na tekmi pa zlata lisica Urški Hrovat

1998 - prva odpoved v 35 letih! Jubilejna 35. Zlata lisica je bila nesrečna

1999 - uspešen drugi poskus 35-letnice; prvič tudi super veleslalom in silvestrovanje smučark v šotoru ob progi

2000 - zimska idila pod Pohorjem; prva norveška zmaga, pred najboljšo slalomistko sezone Špelo Pretnar

2001 - ena tekma, kljub izredno visokim temperaturam, dobljena, druga izgubljena

2002 - z mesta predsednika OK se je umaknil oče Zlate lisice Dušan Senčar

2003 - ob dveh zjutraj pred tekmo je bilo plus osem, tekma pa je dobila oceno: “Brezhibno!”

2004 - Jubilej, toda brez obeh “očetov”, Zlate lisice Dušana Senčarja in pohorskih smučišč Francija Čopa.

2005 - Dvakrat najhitrejša Tina Maze! Druga slovenska zmaga pod Pohorjem, prva veleslalomska!

2006 - Snežni stadion je bil zalit s snegom, a odjuga je odnesla veleslalom.

2007 – Šesta selitev.  V Podkorenu enotna ocena tekmovalk in trenerjev: “Najboljša proga sezone,”, v Kranjski Gori štajersko-gorenjski praznik.

2008 - Trije ranjeni med organizatorji, izpahnjena rama, izpahnjeno koleno in potrgana tetiva, smučarke pa v dežju in ledu brez težav

2009 - Vse idealno: na tekmah dva dneva sonca, na tribunah dva predsednika, v ciljni areni nova Arena, na Pohorju novi hotel Videc, pri Arehu nova šestsedežnica Pisker, na progi pa najhitrejša Tina Maze! 15.000 gledalcev  ob progi in 200 milijonov pred TV!

2010 – Zmaga Pohorja! Steber gondole je pokleknil pod bremenom 52-letne starosti samo 157 dni zatem pa nova osemsedežna gondolska žičnica z zmogljivostjo 2.400 potnikov na uro.

2011 - Dvanajst dni +16 stopinj! Trinajsti dan je tekmovanje bilo, toda brez rezultatov. Prekinjen veleslalom in odpovedan slalom.

2012 - Zlata lisica se je moralo sedmič seliti, petič na Gorenjsko. V dveh dneh je bilo v Podkorenu več kot 13.000 gledalcev.

2013

Rekordno število gledalcev, tako pod Pohorjem, kjer se jih je v dveh dneh zbralo več kot 40 tisoč, kot tudi pred TV zasloni. Tina Maze z drugim mestom v veleslalomu in zmago v slalomu zlata pohorska lisička!

2014

Za 50-letni jubilej se je zgodilo vse in še več. Zlata lisica se je morala osmič preseliti, šestič v Kranjsko Goro. Dva dni pred tekmo je čez noč zapadlo v cilju v Podkorenu 130 cm snega, na startu pod Vitrancem pa kar 180, nato pa je noč pred veleslalom začel padati ledeni dež. Zjutraj je bila proga uničena, veleslalom je odpadel. V nedeljo je bilo pol Slovenije zaradi žledu v električnem mrku, toda v Podkorenu sta zmagali Zlata lisica in Frida Hansdotter!

2015

Zlata lisica je dobila, toda Tina Maze je izgubila. Na razočaranje 26 tisoč gledalcev je ostala brez uvrstitve, kar jo je na koncu sezone stalo tudi skupne zmage v svetovnem pokalu. Toda zato je zmagala Zlata lisica! Tekmovanje je odlično uspelo in direktor svetovnega pokala za ženske Atle Skaardal je po tekmovanju izjavil: ”Zelo, zelo dobro, odlično opravljeno delo!”

2016

Teden dni pred tekmo je bilo v Mariboru pomladno vreme in med veleslalomom je bilo v cilju 17 stopinj, toda proga je bila pomrznjena in trda kot beton. V čudovitem vremenu je 9.000 gledalcev bučno pozdravilo drugo mesto Ane Drev in zmago Zlate lisice nad vremenom.

Toda narava je udarila nazaj. Oblačna in topla noč je spremenila strukturo snega. Šlo je le do številke 25, potem je slalom odpadel.

2017

Tina si je snela smuči, tri Slovenke pa vseeno v deseterici! Dvajset tisoč gledalcev in enake razmere za vse tekmovalke! 53. Zlata lisice je bila ena najboljših tekem in najbolj veličastnih prireditev v vsej dolgi zgodovini mariborske Lisice.
V veleslalomu je zmagala Tessa Worley, v slalomu pa Mikaela Shiffrin, ki je dobila tudi kombinacijo pohorskega pokala. A tudi Slovenke so bile odlične, čeprav tokrat nobene ni bilo na zmagovalnih stopničkah. V veleslalomu je bila Ana Drev osma, v slalomu pa Ana Bucik sedma, toda za največje navdušenje je poskrbela Ilka Štuhec, najhitrejša smučarka sezone (v smuku in super veleslalomu), ki je bila v veleslalomu štirinajsta, v slalomu pa deseta. In poslovila se je največja slovenska šampionka, Tina Maze, pred ciljem si je snela smuči in odkorakala v legendo.

2018
Le en stavek, a na prvi strani osrednjega slovenskega časnika, je dan po tekmovanju povedal vse: ”Izjemen konec tedna so pričarali prireditelji 54. Zlate lisice, združeni v štajersko-gorenjski navezi na nadomestnem prizorišču za pohorsko progo, zahtevni podkorenski strmini, na kateri je bila Mihaela Shiffrin razred zase.” Zmagovalka 54. Zlate lisice je bila zato le ena, toda zmagovalcev je bilo veliko. V rekordnem času so se Mariborčani sedmič preselili na Gorenjsko in tako uspeli obdržati tekmovanje v Sloveniji. V imenu zadovoljnih tekmovalk se jim je zahvalila Švicarka Wendy Holdener: ”Rade tekmujemo v Sloveniji. Tudi zato, ker vemo, če ne bo mogoče organizirati tekme v Mariboru, bodo organizatorji poskrbeli za uspešno selitev v Kranjsko Goro!”

 

2019
Na veleslalomu se je predal celo dež, le Slovakinja Petra Vlhova ne. Prva delitev prvega mesta na Zlati lisici! V slalomu pa je bilo malo dežja, malo sonca in veliko Mikaele Shiffrin. V pomladnem vremenu je bila velika tudi organizatorska zmaga. Tristočlanski ekipi Davida Kastelica, Srečka Vilarja in Mitje Dragšiča je uspelo, da je jubilejna 55. Zlata lisica, ki je petdesetič štela za svetovni pokal, ponovno potrdila znano štajersko trmo in posledično velik svetovni ugled Lisice. Ilka Štuhec je iz Mribora takoj po tekmi s posebnim letalom odletela na svetovno prvenstvo v Are po zlato smukaško medaljo.

 

2020
Sneg pod Pohorjem so naredili, toda toplo vreme ga je preveč omehčalo in Zlata lisica se je teden dni pred tekmo osmič preselila v Kranjsko Goro. Konec dober, vse dobro, najboljša tekma sezone in tretje mesto v veleslalomu Mete Hrovat na domačem pragu. Zmagovalka Petra Vlhova je pripeljala kar tisoč navijaških Slovakov v Podkoren, a oba dneva je bila od nje ena hitrejša, na veleslalomu Novozelandka Alice Robinson, in na slalomu, toda le do zadnjih vratc, Švedinja Anna Swenn-Larsson.

 

Naj naj

 

Največ zmag:

  • Vreni SCHNEIDER (SUI): 8 (6 x SL, 2 x GSL),
  • Anja PAERSON (SWE) 7 (5 x SL, 2 x GSL),
  • Mikaela SHIFFRIN (USA) 6 (4 x SL, 2 x GSL),
  • Erika HESS (SUI) 3 (SL),
  • Annemarie MOSER (AUT) 3 (1 x SL, 2 x GSL),
  • Hanni WENZEL (LIE) 3 (SL),
  • Lise Marie MOREROD 3 (1 x SL; 2 x GSL),
  • Mateja SVET (SLO) 3 (1 x SL; 2 x GSL),
  • Tina MAZE (SLO) 3 (2 x GSL, 1 x SL)

Največ uvrstitev med najboljšo trojico:

  • Vreni SCHNEIDER (SUI) 15,
  • Anja PAERSON (SWE) 7,
  • Martina ERTL (GER) 6,
  • Sonja NEF (SUI) 6,
  • Tina MAZE (SLO) 6,
  • Mikaela SHIFFRIN (USA) 6

Največ slalomskih zmag:

  • Vreni SCHNEIDER (SUI) 6,
  • Anja PAERSON (SWE) 5,
  • Mikaela SHIFFRIN (USA) 4,
  • Erika HESS (SUI) 3

Največ uvrstitev med najboljšo trojico v slalomu:

  • Vreni SCHNEIDER (SUI) 9

Največja časovna razlika na slalomski tekmi:

  • Marielle GOITSCHEL (FRA): 4,2 s (1964)

Najmanjša časovna razlika na slalomski tekmi:

  • Rosie FORTNA (USA): 0,01 s (1969)

Največ veleslalomskih zmag:

  • Francoise MACCHI (FRA),
  • Annemarie MOSER PROELL (AUT),
  • Lise-Marie MORERORD (SUI),
  • Mateja SVET (SLO),
  • Martina ERTL (GER),
  • Sonja NEF (SUI),
  • Vreni SCHNEIDER (SUI),
  • Tina MAZE (SLO),
  • Mikaela SHIFFRIN (USA): 2

Največ uvrstitev med najboljšo trojico v veleslalomu:

  • Vreni SCHNEIDER (SUI): 6

Največja časovna razlika v veleslalomu:

  • Marie-France JEANGEORGES (FRA): 2,39 s (1967)

Delitev prvega mesta na veleslalomski tekmi:

  • Petra VLHOVA (SVK) + Mikaela SHIFFRIN (USA) 2019

Slovenke na Zlati lisici:

  • Tina MAZE - SL: 1 x 1, 1 x 2, GSL: 2 x 1, 2 x 2, pokal: 1 x 1, 1 x 3
  • Mateja SVET – SL: 1 x 1, GSL: 2 x 1, pokal: 2 x 1
  • Urška HROVAT – SL: 1 x 1, 1 x 2 1 x 3, pokal: 1 x 1
  • Nataša BOKAL – SL: 1 x 1, GSL: 1 x 2
  • Špela PRETNAR – SL: 1 x 2, GSL: 1 x 2
  • Katja KOREN – SL: 1 x 2
  • Ana DREV – GSL: 1 x 2
  • Veronika ŠAREC – SL: 1 x 3
  • Meta HROVAT - GSL: 1 x 3