Zgodovina

52. Zlata lisica 2016

(30. 01. - 31. 01. 2016)

Tekmovanja

Veleslalom

Veleslalom

Slalom odpovedan

Naravo se da premagati! A le, če ti pusti … Točno to se je zgodilo zadnji vikend v januarju 2016. Prvi dan je na veleslalomu Zlata lisica zmagala. V zimi brez snega je bila na snežnem stadionu kar 70 cm debela snežna odeja. Teden dni pred tekmo je bilo v Mariboru pomladno vreme in med veleslalomom je bilo v cilju 17 stopinj, toda proga je bila pomrznjena in trda kot beton. V čudovitem vremenu je 9.000 gledalcev bučno navijalo in uživalo v vrhunski predstavi najboljših smučark na svetu. In čeprav je bila Tina Maze le med gledalkami, je bila na zmagovalnih stopničkah vseeno Slovenka, Ana Drev na drugem mestu!
 

Toda, ko je Maribor slavil organizatorski in Anin uspeh, pa še drugo mesto domačina in branikovca Boštjana Klineta ta dan na smuku za svetovni pokal v Garmischu, je narava udarila nazaj. Oblačna in topla noč je spremenila strukturo snega in bolj so se organizatorji od zgodnjega jutra trudili z vodo in soljo, bolj si je žirija ogledovala štiri najbolj problematična vratca pod A drogom … Dovolili so sicer start, vodile so sicer najboljše, toda med njimi ni bilo Avstrijk, Italijank, Švedinj, luknje pa so bile vedno večje. A takšne so bile to zimo že marsikje! Šlo je le do številke 25. Zlata lisica ni izgubila, prvi dan je bila ena najboljših in najlepših tekem v dolgi zgodovini, toda bil je tudi drugi dan in slalom je odpadel. Kot da bi vodil s 4:0, na koncu pa bi bilo izenačeno.


Seveda je takoj po odpovedi začelo krožiti veliko teorij zarote. Avstrijci so se že zjutraj odjavili v hotelu. Skaardal ni dovolil zvečer frezanja snega, Mayr pa je nato uporabil preveč soli. Če bi poslušali Rečnika, se to ne bi zgodilo … Kakorkoli, ni se zgodilo prvič, žal, najbrž, tudi ne zadnjič.

Ana Drev nasledila Tino Maze


Fantastičen smučarski dan, 30. januar 2016, ki bo ostal za slovensko smučanje zgodovinski. Ana Drev je le nadaljevala, kar so pred njo ta dan na Japonskem začeli najprej skakalci, nato v Garmischu nadaljeval Mariborčan Boštjan Kline, s pomočjo Andreja Šporna, dopolnila pa skakalka Ema Klinec (tretja na tekmi svetovnega pokala v Oberstdorfu) in deskar Rok Marguč (tretji v Moskvi). Pred 9.000 gledalci je bila v sončnem vremenu na betonsko trdi progi snežnega stadiona v Mariboru Ana Drev po prvem veleslalomu šesta, v drugem pa je napadla na vso moč in le Nemki je uspelo, da je še zadržala nekaj prednosti.


Ana Drev je tako drugič zapored osvojila drugo mesto v veleslalomu za svetovni pokal, Maribor pa je že naslednje leto po (začasnem) slovesu Tine Maze dobil novo smučarsko junakinjo.

Organizatorsko pa je bil veleslalom čista zmaga. V drugem teku veleslaloma je bilo sonce še višje in močnejše, v snežnem stadionu je bilo za kratke rokave, na progi pa za ”ledolomilke”. Prav vse najboljše so priznale organizatorjem veliko zmago nad naravo.

Uspeh Drevove je dopolnila še Katarina Lavtar s 17. mestom.
 

Ana Drev: ”Najbolj mi bo ostal v spominu tisti nepopisni občutek, ko sem prismučala v cilj in me je prevzelo navdušenje ljudi. To je bilo najlepše! Ko sem prevzela vodstvo, je bilo to zame kot zmaga. Č bi zmagala, ne bi bila nič bolj srečna.


Ani je v cilju zaploskala tudi Tina Maze, ki ji je zaželela, naj čim bolj uživa v svojem velikem uspehu. Najbolj glasni so bili njeni navijači iz Šmartnega ob Paki, ki jo na tekmah spremljajo že več kot deset let. ”Vesela sem, da so tudi oni lahko to doživeli. Tako dolgo so z menoj in zdaj so dočakali tudi stopničke.”

Odpoved slaloma po pretopli noči


Le dan prej popoln uspeh, nato pa v toplem, oblačnem, deževnem vremenu sprva sicer upanje, ki pa se je predrlo po 25 tekmovalkah. Žirija je prekinila tekmovanje, delavci na progi so poskušali zakrpati progo med vratci, kjer se je predrla, toda zaman. Direktor svetovnega pokala Atle Skaardal je sporočil: ”Nič se ne da več narediti. Varnost tekmovalk je na prvem mestu, proga se je predrla in je prenevarna za nadaljevanje. Slalom je odpovedan!”


V ciljni areni snežnega stadiona se je zbralo kakšnih 4.000 gledalcev. Med njimi so najbolj vihrale slovaške zastave, njihove tekmovalke pa so bile tudi v ospredju. Tam pa ni bilo Avstrijk … Naše niso še niti startale. Že med prvo jakostno skupino pa so bile od številke do številke med vratci večje luknje, med tekmovalkami pa večje časovne razlike. Začelo je tudi rahlo deževati. Po odpovedi je zato Srečko Vilar, generalni sekretar organizacijskega odbora, le resignirano pripomnil: ”Od junaka do bedaka … Tokrat smo izgubili. Tekma se je sicer začela, toda ker je bila odpovedana, bo to velika finančna izguba za klub, ki mu je dobiček z Zlate lisica glavni vir prihodkov.”


Kriva je bila noč pred tekmo. Če je bilo v Mariboru že ves zadnji teden čez dan sončno in toplo, je proga zdržala, ker je bilo ponoči še dovolj hladno. Toda, ko je Maribor proslavljal uspeh Ane Drev, se je ponoči nad Pohorjem pooblačilo, temperatura pa se je dvignila kar do 10 stopinj. Že zjutraj je bilo zato jasno, da bo tekmo težko izpeljati. Žirija je progo večkrat pregledala, nazadnje so se pol ure pred startom odločili, da bodo poskusili. Na najbolj kritičnem delu so po vsaki tekmovalki sneg polivali z vodo, trosili sol in gladili smučino. Vseeno se ni izšlo.


Mitja Dragšič, vodja tekmovanja: ”Dovolj bi bilo, da bi bili noč pred tekmo jasna in vlažnost nizka. Za nameček smo sneg že prej utrudili in je bil mrtev, ni več reagiral na naše posege. Prva vožnja slaloma je bila ključna, druga bi bila v boljšem vremenu, toda žal se ni izšlo. Bili so pritiski FIS, določenih trenerjev, da je varnost na prvem mestu, kar je seveda res. Ni nam preostalo drugega kot odpoved.”


Andrea Massi, vodja ekipe Tine Maze, strokovni sodelavec SZS: ”Ko sem vodil Tinino ekipo, sem bil vedno za tekmo. Slabši kot so bili pogoji, bolj sem užival. V glavi mi je ostal stavek Michaela von Gruenigena: Ko dežuje, jih je že na startu dvajset manj. Včasih smo trenirali v nemogočih razmerah. V Hintertuxu so strele udarjale levo in desno po ledeniku, uporabljali smo kratke kole, ker se normalnih ni dalo postaviti, tako je deževalo. V takšnih razmerah moraš trenirati z določeno logiko, koliko je tveganja in koliko dobička, kakšno tekmovalko imaš. Vsi ne bodo takrat trenirali, a če boš, boš imel na tekmi prednost.”

Predsednik prišel, premier zbolel


V dolgi zgodovini Zlate lisice se ni še nikoli zgodilo, da bi bila isti dan med navijači predsednik države in predsednik vlade. Na 52. Zlati lisici je bil častni pokrovitelj predsednik države Borut Pahor, ki je na VIP tribuni vihral s slovensko zastavo ob sobotnem uspehu Ane Drev. Svoj obisk je za soboto napovedal tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki pa je nato zaradi viroze moral ostati doma.

Tinin prispevek nadebudni smučarki


V ciljni areni je bila med navijači tudi Tina Maze. Ni se še odločila, ali bo nadaljevala kariero, toda povedala je že, da je tehnične discipline več ne mikajo. Torej na Zlati lisci ne bo več tekmovala. Najbrž je tudi zato po končanem veleslalomu poskrbela za prijetno presenečenje. Mladi slovenski smučarki Klari Livk, ki je po njenem mnenju veliki up slovenskega smučanja, je podarila ček v višini 5.000 evrov, v svojem imenu, imenu svoje ekipe in imenu organizatorjev.


Z lepo gesto se je izkazala tudi Lindsey Vonn. Ko jo je bivša odlična smučarka Špela Pretnar prosila za donacijo za Grubin memorial, dobrodelno veleslalomsko tekmo v spomin na tragično preminulega Draga Grubelnika, kjer bodo sotekmovalci zbirali denar za njegovega sina Maxa, se je Američanka, ki je sicer dan pred tekmo preživela tako, da se je s kolesom ves dan vozila po Mariboru, v košari pa prevažala svojega psa, kar v ciljni areni, pred množico gledalcev, slekla do spodnjega perila in za dražbo tako namenila svoj tekmovalni dres in startno številko.

Nedeljski obisk za mariborske smukače


Organizatorji 52. Zlate lisice, smučarski klub Branik, so se ob navdušenju nad uspehom svojega tekmovalca Boštjana Klineta, ki je na smuku za svetovni pokal v Garmisch-Partenkirchnu osvojil drugo mesto, odločili, da bodo del izkupička od prodaje vstopnic za nedeljski slalom namenili kritju samoprispevka svojih tekmovalcev v reprezentanci za hitre discipline. Slalom je žal odpadel, toda navijači so vsaj lahko zaploskali Boštjanu Klinetu. Predsednik SK Branik Boštjan Tancer ga je nagradil s torto, podpredsednik Matjaž Kranjc pa z besedami: ”Najprej so bili vsi smukači. Potem pa je nekatere postalo strah in so zato začeli voziti slalom …”

Topovi po novem letu


Čeprav je narava v zadnjem trenutku (slalomu) pokazala zobe, pa naj gre vseeno v anale, da je bila v zimi 2015/16 kljub temu naklonjena Zlati lisici. Ker sta upravljavec mariborskih smučišč in njegov podizvajalec med decembrsko ohladitvijo še iskala snežne topove in uspela zato zasnežiti le nekaj kupčkov v ciljni areni, je v zimi brez snega takoj po novem letu nastopila kar desetdnevna ohladitev, med katero je zasneževalna ekipa pod vodstvom Milana Šmona uspela narediti na snežnem stadionu kar 70 centimetrov debelo snežno odejo. In potem je začelo deževati … Toda, ko je progo devet dni pred tekmovanjem pregledal snežni kontrolor FIS Filip Gartner, je bila v odličnem stanju, zato je svojemu bivšemu tekmovalcu, zdaj direktorju ženskega svetovnega pokala, Atleju Skaardalu sporočil: ”Snežna podlaga je odlične kakovosti, tekma bi lahko bila že danes!


Potem pa je posijalo sonce … Toda, čeprav je bilo čez dan pomladno, so noči ostale jasne in hladne. In štiri dni pred tekmo so bili lahko vsi zadovoljni.


Mitja Dragšič, vodja tekmovanja: ”Vreme sicer ni zimsko, toda tako lepo je idealno za smučanje. In tudi sicer nas sonce ne skrbi, proga je v odličnem stanju, vse poteka povsem po načrtih. Narejena je bila zelo dobra predpriprava, zato zdaj ni nobenih težav. Seveda bomo morali še kar nekaj opraviti do sobote, toda o tem se bomo odločali sproti, glede na vremensko situacijo.”


Srečko Vilar, generalni sekretar OK: ”Lepo je tri dni pred tekmo gledati progo, ki je v takšnem stanju. Uspelo nam je uresničiti vse, kar smo si že pred meseci zadali s projektom 52. Zlate lisice.”


David Kastelic, predsednik organizacijskega odbora in predsednik uprave ZM, generalnega sponzorja 52. Zlate lisice: ”Spet smo priča čudežu v Mariboru. Vreme ni bilo naklonjeno s padavinami, toda znova smo dokazali, da smo se sposobni spopasti z naravo, ko gre za Zlato lisico. Smo ponosni sponzor tega tekmovanja, podpirali smo Zlato lisico, jo podpiramo in jo bomo podpirali. Želimo pa si, da bi tudi preostali del Slovenije spoznal pomen Lisice, ki ni več le mariborsko tekmovanje, temveč je ena največjih slovenskih prireditev. Moja naloga kot predsednika OK bo zato, da Zlato lisico nadgradimo v slovenski projekt. Ni dobro, da se zgolj peščica Mariborčanov bori za to veliko tekmovanje, hvalijo pa se vsi z njo, prerasti je potrebno te meje in dati prireditvi najširšo podporo, kot si jo tudi zasluži.


Robert Senica, predsednik uprave Nove KBM, sponzorja veleslaloma: ”Čestitam organizatorjem. NKBM je že veliko let z Zlato lisico. Tudi mi si bomo prizadevali, da tekmovanje dvignemo na vseslovenski nivo, ker je to priložnost za promocijo cele Slovenije in tudi posebej promocijo našega gospodarstva. Kot sponzorji veleslaloma, od katerega tudi tekmovalno veliko pričakujemo, vabimo vse, da pridejo čim bolj množično navijat pod Pohorje, da skupaj preživimo lep smučarski vikend.”


Boštjan Tancer, predsednik SK Branik: ”Zahvala in pohvala vsem sodelavcem na progi in ob njej, ki so opravili vrhunsko delo, da lahko pričakujemo vrhunsko tekmo. Velika zahvala tudi našim zvestim sponzorjem! Upam in verjamem pa, da vsi tisti, ki nas te dni vneto kličejo in za marsikaj prosijo, ne bodo v ponedeljek pozabili na Zlato lisico. Smučarski klub Branik deluje 365 dni na leto, ne le dva dni, ko je Zlata lisica.”

Spremembe v vodstvu tekmovanja


Pestro je bilo tudi med letom. Z uspešno izvedbo 51. Zlate lisice sta prve ”bojne” vrste v organizacijskem odboru tekmovanja mlajšim prepustila dolgoletna člana, predsednik OK Drago Cotar in vodja tekmovanja Gorazd Bedrač. Novi predsednik organizacijskega odbora je postal David Kastelic, predsednik uprave Zavarovalnice Maribor, dolgoletnega generalnega sponzorja Zlate lisice. Novo vodstvo je dobil tudi gospodarski odbor Zlate lisice, kjer je predsedovanje prevzel Toni Balažic, predsednik uprave Mercatorja.


Novi vodja tekmovanja je postal trener SK Branik Mitja Dragšič (36 let). Mitja Dragšič je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Schladminga 1997. leta zmagal v slalomu. V svoji bogati smučarski karieri je kar 14 let uspešno nastopal na tekmah svetovnega pokala.


Gorazd Bedrač je bil vodja tekmovanja od leta 1998. Začel je tisto leto, ko je Zlata lisica prvič odpadla. V Mariboru ni bilo snega, FIS pa ni dovolil selitve v Kranjsko Goro, zato je tekmovanje prevzel Bormio. Gorazd Bedrač je bil z Zlato lisico od prve tekme dalje, kot tekmovalec, reprezentant, pomočnik trenerja v reprezentanci pri Tonetu Vogrincu, direktor Pohorske vzpenjače, smučarski delavec, prvi predsednik SK Branik po smrti Dušana Senčarja. Kot vodja tekmovanja se je po 51. Zlati lisici sicer poslovil, ostal pa je z ekipo, v svojimi dolgoletnimi izkušnjami velika pomoč Dragšiču.

Zlata lisica v dolgoročnem koledarju FIS


Prizorišče Svetovnega pokala v Mariboru je v mesecu septembru obiskal direktor Svetovnega pokala za tehnične discipline pri ženskah Markus Mayr, ki je opravil redno poletno inšpekcijo. Pohvalil je izvedbo 51. Zlate lisice in odlično navijaško vzdušje v areni snežnega stadiona. ”Tako veliko število gledalcev in to tudi kljub dežju v nedeljo, to je prava potrditev tradicionalnosti in priljubljenosti Zlate lisice,” je mariborsko tekmovanje pohvalil predstavnik FIS. Prav tako je pohvalil tudi proces prenove tekmovanja in pomladitve v organizacijski ekipi.


Generalni sekretar OK Zlate lisice Srečko Vilar se je poleti udeležil redne seje Odbora za svetovni pokala v Zuerichu, kjer so potrdili koledar za tekočo sezono in obravnavali osnutek koledarja za prihodnje sezone. Leta 2017 bo mariborsko tekmovanje za svetovni pokal 7. in 8. januarja, leta 2018 6. in 7. januarja, leta 2020 pa 15. in 16. februarja.


Srečko Vilar: ” Zlata lisica ostaja stalnica v koledarju FIS. Dobili smo pohvale za izvedbo 51. Zlate lisice in podpisali pogodbo o poletni inšpekciji ter tripartitno pogodbo o izvedbi tekmovanja med FIS, SZS in OK Zlata lisica.”


Jeseni je OK Zlate lisice uspešno sklenil enoletna pogajanja o podpisu dveh pomembnih marketinških pogodb. Sopodpisniki pogodbe o TV pravicah z marketinško agencijo Infront Sports & Media so organizatorji svetovnih pokalov v Sloveniji in Smučarska zveza Slovenije, posebno pogodbo pa je OK Zlate lisice za naslednje štiriletno pogodbo z Infrontom podpisal tudi za področje marketinških pravic.

Srečko Vilar, generalni sekretar OK Zlate lisice: ”Ti dve pogodbi sta osnova za pripravo finančnega programa tekmovanja za naslednja štiri leta, saj pomenijo pokritje do 70 odstotkov potrebnih sredstev za organizacijo tekmovanj v Mariboru.”

S podpisom pogodb je tako tudi Infront sledil odločitvam FIS o umestitvi svetovnega pokala v Mariboru v dolgoročni koledar FIS do leta 2020.

Srečko Vilar o prihodnosti Zlate lisice


O prihodnosti Zlate lisice se je s Srečkom Vilarjem pogovarjal novinar Vito Divac.

Srečko Vilar: ”Svetovni pokal se počasi spreminja in dobiva nove razsežnosti. Globalizacija se seveda močno pozna na vseh področjih. Čedalje več je držav, ki so pripravljene vložiti veliko denarja, da bi gostilne najboljše alpske smučarje in smučarke sveta. Naša velikanska prednost je, da smo klasična tekma z več kot petdesetletno tradicijo. Izborili smo si stalen januarski termin, tako da lahko mirno zremo v prihodnost.”


Kakšen je finančni prerez prireditve?

”Že vrsto let imamo stabilen priliv sredstev v proračun, ki se suče okrog 1,1 milijona evrov. Kakšnih 70 odstotkov denarja pride iz tujine, trideset odstotkov pa dobimo iz domačega marketinga oziroma od domačih sponzorjev. Imamo srečo, da imamo dolgoletne podpornike - od Zavarovalnice Maribor, Nove KBM, Pošte Slovenije, Telekoma Slovenije, Dravskih elektrarn, ki se zavedajo svoje družbene vloge v mestu Maribor.”


Na prvi pogled kaže, da je po odhodu dolgoletnega vodje tekmovanja Gorazda Bedrača iz stare garde ostalo bore malo lisjakov. Vi ste tako rekoč poslednji Mohikanec?

”Ne, nisem. V prireditvenem odboru je še veliko na številnih tekmah prekaljenih borcev, kakršen je denimo Andrej Rečnik, ki s svojo predano ekipo velemojstrsko pripravlja progo. Tudi Bedrač se ni umaknil. Še vedno pomaga pri pripravi tekem in zato tvorno sodeluje z naslednikom Mitjo Dragšičem. Poslušamo ga, prav tako starosto mariborskega smučanja Filipa Gartnerja. V prireditvenem odboru smo imeli vedno posluh za menjavo rodov in nove ljudi. Generacijskih lukenj zategadelj nikoli ni bilo čutiti. Ko je prišel na čelo Zavarovalnice Maribor David Kastelic, smo ga prosili, da je prevzel predsednikovanje prireditvenemu odboru. Zadovoljni smo, da gredo zamenjave po ustaljenem redu.”


Kako se je vključil v novi rod na čelu s predsednikom kluba Boštjanom Tancerjem? Ko je prevzel predsednikovanje, je napovedal, da se bo klub vrnil h koreninam.

”Predsednik Tancer je prišel v času, ko smo bili na robu preživetja, ko se je odločalo, ali bomo obstali tako dejavni, kot smo. Zagrizel je v kislo jabolko z vsem zanesenjaštvom, čeprav je klub prišel v slabo banko. Menim, da je našel pravo pot in smer, v katero bo šel prenovljeni Branik. Novi ljudje so prinesli nove zamisli, nov veter. Branik je to prevetritev še kako potreboval. Dejstvo pa je, da je Zlata lisica v vsej petdesetletni zgodovini delovala skozi klub. Branik je izvajalec tekem, v okviru prireditvenega odbora pa so tudi vse druge službe, ki jih potrebujemo za pripravo tekme. Ves zaslužek je namenjen delovanju SK Branik, od pionirskih do članskih selekcij. Ta koncept je dolgoročno naravnan.”

Spomini na Dušana Senčarja


Ob 52. Zlati lisici je novinar Zmago Gomzi v Večeru obujal spomine na očeta Zlate lisice Dušana Senčarja. ”Spominjam se živo, kot bi bilo danes. V začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja sem se kot član strokovnega sveta Športne zveze Maribor udeležil ene izmed sej. Opazil sem Dušana Senčarja, prva točka dnevnega reda so bile namreč težave prirediteljev tekmovanja za Zlato lisico. Če ne boste zagotovili potrebnih dinarjev, ki nam manjkajo za organizacijo prireditve, te ne bomo organizirali, je udaril po mizi. Za minuto ali dve smo sodelujoči staknili glave, nato pa smo že razglabljali, koliko denarja bomo vzeli tej ali oni panogi, samo da ga zagotovimo za Zlato lisico. Ko se je to zgodilo, je Senčar zadovoljno vstal, se nam zahvalil za razumevanje in jadrno zapustil sejo. Kar se je namenil, je izpeljal.”


Tone Vogrinec o Dušanu Senčarju: ”Odločen in vpliven mož je bil. Brez njega smučarski klub Branik ne bi bil to, kar je postal, brez njega ne bi bilo Zlate lisice, brez njega, Francija Čopa in Marjana Kožuha tudi Pohorje ne bi bilo takšno kot je sedaj. Bil je zaljubljen v smučanje že med študijem v Beogradu in pozneje je bil vključen v jugoslovansko smučarsko zvezo. Dobro se spominjam njegovega prihoda v Maribor. Na Glažuto, kjer smo imeli klubsko prvenstvo, je prišel v rdečem puloverju z znakom Crvene zvezde. Vsi smo ga gledali postrani, kmalu zatem pa je postal predsednik SK Branik. Bil je človek z neverjetno energijo, vsako jutro je bil v svoji pisarni na Partizanski cesti 33 v Mariboru, čeprav je šel spat krepko čez polnoč. V smučarijo ni vlagal le svojega prostega časa, ampak tudi denar, ker jo je imel neizmerno rad. Senčarja sem zelo spoštoval, zaradi tega sem v dveh mandatih kot član mestnega sveta občine Maribor večkrat predlagal, da eno od mariborskih ulic poimenujemo po njem, pa tudi po Franciju Čopu, a žal brezuspešno. Menim, da je še vedno čas, da se tisti, ki o tem odločajo, spomnijo, kaj sta za mariborski šport in razvoj Pohorja naredila Senčar in Čop.”


Filip Gartner o Dušanu Senčarju: ”Če ne bi bilo Senčarja, ne bi bil SK Branik tako uspešen, če ne bi bilo Senčarja, ne bi bilo Zlate lisice, in če ne bi bilo Senčarja, jugoslovansko in slovensko smučanje v mednarodnem merilu ne bi bilo tako uspešno. Poznala sva se od leta 1964. Krojil je usodo SK Branik in tudi mojo. Bil je človek širokega pogleda, deloval je tako, kot bi moral delovati vsak, ki si želi uspeh. Vedno je poudarjal, da mora človek najprej imeti vizijo, potem strategijo in cilj. Za vse zamisli je iskal tudi načine, kako jih uresničiti. In pri tem je bil zelo uspešen. Njegovim idejam smo sledili vsi, ki smo z njim sodelovali, saj smo vedeli, da so v dobro smučarskega športa. Polovičarstva ni poznal. Bil je pokončen mož, spoštoval sem ga. Njegova beseda je v mednarodnih smučarskih krogih nekaj veljala, bil je vreden zaupanja, z njegovo besedo je bil rezultat zagotovljen. Nič ni govoril v prazno. Dobivala sva se tudi v letih, ko sem kot trener deloval v tujini. Vsak pogovor z njim je bil zame dobrodošel. Niti enkrat se z njim nisem sprl. Ostal mi je v lepem spominu.”


Gorazd Bedrač o Dušanu Senčarju: ”Bil je izredno odločen človek, podjeten, pogumen, poln idej, tudi takih, za katere smo menili, da so nore, a se je pozneje izkazalo, da je imel prav. Odlikoval se je z izjemno delavnostjo, zanj nobena naloga ni bila neizvedljiva. Bil je tudi vizionar, vedel je, kako se bo razvijal smučarski šport. Sem iz generacije, ki je z njim sodelovala desetletja, bili smo njegovi učenci. Kot predsednik Branika nam je pomagal, da smo se uveljavili kot tekmovalci, pozneje še kot smučarski delavci. Najtesnejšim sodelavcem pri Zlati lisici je v celoti zaupal, vedel je, da bomo vse naloge opravili tako kot si je želel. Z njim se je bilo težko sporeči, bil je vztrajen, načelen. Kadar v klubu ni bilo denarja za treninge, ga je založil. Bil je človek širokega pogleda in v vse, kar je počel, je verjel. Takih ljudi v slovenski smučariji sedaj ni, bi pa bili potrebni.”


Herbert Jurič o Dušanu Senčarju: ”Pri SK Banik sem bil trener polnih 35 let, nato tudi trener reprezentance. Za Senčarja lahko rečem, da je bil prvi človek, ki je jugoslovansko in slovensko smučanje pripeljal na zavidljivo organizacijsko in tekmovalno raven. Brez Senčarja tudi Tone Vogrinec in Filip Gartner ne bi postala to, kar sta, v svetu spoštovana smučarska delavca. Jemal nas je kot prijatelje, bil pa je tudi strog, a korekten. Z njim smo bili v dobrem in slabem. Kar smo se dogovorili, je bilo za vse sveto. Težko se je bilo z njim sporeči, morda kdaj na strokovnem področju, osebnostno nikoli, vselej smo našli skupen jezik. Če je kaj ostalo nedorečeno, smo dorekli naslednji dan ob 7. uri zjutraj v njegovi odvetniški pisarni. Slabih besed na njegov račun nimam. Spomnim se, da je 3. oktobra leta 1957, dva dni pred prvo uradno vožnjo Pohorske vzpenjače, Tonetu Vogrincu, Gertu Dogši in meni omogočil vožnjo z njo na vrh Pohorja, tako da smo bili prvi potniki te znamenite vzpenjače, nato smo šli smučat na Glažuto, kjer je bil sneg, in se z vzpenjačo tudi vrnili v dolino.”


Dušan Senčar se je rodil leta 1925 v Celju očetu odvetniku. Na smučeh je stal, še preden je hodil v šolo. Prve padce in vzpone je doživljal na hribih okrog Prevalj. Gimnazijo je končal v Celovcu. Vojna vihra ga je zanesla na Kosovo, postal je major. Po drugi svetovni vojni je v Beogradu doštudiral pravo in pozneje postal advokat. Na noge je postavil jugoslovansko smučarsko zvezo. 1948. je na zimskih olimpijskih igrah v St. Moritzu vodil jugoslovansko odpravo. Po vrnitvi v Slovenijo je odprl odvetniško pisarno v Mariboru. Leta 1956 je postal predsednik Smučarskega kluba Branik. Osem let pozneje je organiziral prvo tekmovanje za Zlato lisico na Mariborskem Pohorju. Je očeta tega tekmovanja, ob njem sta zanj veliko zaslug imela še Franci Čop in Marjan Kožuh. Dušan Senčar je bil predsednik SK Branik do leta 2000, celih 44 let. Umrl je leta 2003.

Spomini dolgoletnega lisjaka


V posebni prilogi Večera ob 52. Zlati lisici je spomine dolgoletnega prostovoljca na Zlati lisici Danila Plasonika - Čumpija zapisal Aleš Mišič: ”Mehek po duši, v ramenih pa širok kot tridelna omara je Danilo Plasonik - Čumpi, da se zdi, da bi lahko zaščitne ograje kar sam prestavljal. Eden od tistih iz skupine starih mačkov, samo nekaj takih je še, ki so pri organizaciji zraven že več desetletij. Fant od fare je deklica za vse. Sodeloval je pri pripravi prog, postavljanju opreme, zasneževanju, sojenju.”


Milan Plasonik - Čumpi: ”Prvi smo v osemdesetih letih začeli delati sneg, ekipa je noči preživljala kar v zabojniku na parkirišču pod Snežnim stadionom. Začeli smo z enim topom, potem smo dobili tri Lencove in vlečnica Mojca nam je bila v veliko pomoč. Mi smo ji pravili šmonka, po Milanu Šmaonu, vodji zasneževanja. Vodja tekmovanja je bil takrat Ivan Sevčnikar - Vanč, v Šmonovi ekipi pa so bili še Milan Jelšek - Piki, Milan Lesjak - Lesi, Dejan Eferl, Iztok Ferluga, Pero iz Lenarta. Dostikrat nam je odjuga požrla sneg, tekme so bile drugje in seveda je bilo razočaranje veliko, ogromno dela in truda je šlo v nič.”


Bil je tudi med ”aranžerji”, to je bila še ena skupina za posebne naloge, zadolžena za obešanje panojev in lepljenje plakatov. ”Vodja je bil Franbček Zorko, aranžirali pa smo Leopold Zelenc - Pojtl, Drago Petelinšek - Kikiriki, Andrej Medved - Medo, Dragan Kovačič, Franc Hojnik.


V lepem spominu ima očeta Zlate lisice Dušana Senčarja: ”Bil je spoštovan in znal je zarobantiti ne samo na nas, ki smo delali na progi, ampak na kogarkoli. Na seji je bilo rečeno, da z avtom nihče ne sme do ciljne arene. Redar, ne vem, zakaj se ga je prijel vzdevek Gumibauc, je navodilo vzel malo preveč zares in tudi Senčarja ni pustil gor, a ga je ta na naslednji seji posebej pohvalil za vestno opravljeno delo.”

Kronika

 

1964 - rojstvo Zlate lisice - trije očetje: Dušan Senčar, Marjan Kožuh in Franci Čop

1965 - zgraditev tribune za gledalce na slalomišču pod Bellevuejem

1966 - zaradi pomanjkanja snega odpovedali veleslalom, pred slalomom pa ga je zapadlo toliko, da ga je bilo skoraj preveč

1967 - zgrajena cesta na Pohorje

1968 - zadnje mesto v slalomu je osvojila poznejša trikratna olimpijska zmagovalka Rosie Mittermaier

1969 - načrti za izgradnjo turističnega Pohorja

1970 - prvič za svetovni pokal

1971 - prvič evrovizijski prenos s Pohorja

1972 - prvič v zgodovini ženskega alpskega smučanja dva teka veleslaloma

1973 - v slalomu uvrščenih le 14 smučark, tehnični delegat je odpovedal veleslalom

1974 - prva selitev, v Badgastein

1975 - druga selitev, v Sarajevo in na Jahorino

1976 - tretja selitev, v Kranjsko Goro

1977 - lisica se je vrnila v mariborski brlog

1978 - tekma v dolini, najnižji cilj na svetu, 325 metrov nad morjem

1979 - naše smučarke prvič do točk svetovnega pokala

1980 - v tednu dni tisočkrat prehodili progo

1981 - prvi snežni jezik na poseki in stavka smučark v slalomu

1982 - za Silvestrovo selitev na zgornjo progo

1983 - zadnjič na zgornji progi pod Bellevuejem?

1984 - prvi velik uspeh naših smučark

1985 - v Mariboru tudi moški, ki pa jim slalomišče ni “dišalo” in so se uprli

1986 - prvič Lisičkin koncert

1987 - zbuldožiran snežni stadion

1988 - četrta selitev, v Kranjsko Goro, in dvojna zmaga Mateje Svet

1989 - drugi snežni jezik in imenitna svetovna predstavitev mariborskega snežnega stadiona

1990 - zmaga Mateje Svet pred 20 tisoč gledalci

1991 - peta selitev, v Kranjsko Goro, in zmaga Nataše Bokal

1992 - uspešen slalom, odpovedan veleslalom

1993 - imenitna 30-letnica Zlate lisice

1994 - Urška Hrovat in Maribor kot Kitzbuehel

1995 - slalom zaradi dežja v dveh dneh in imenitne Slovenke

1996 - 40 tisoč gledalcev v treh dneh; zaman čakali Samarancha

1997 - v ciljni areni novi hotel Arena, med gledalci tudi Juan Antonio Samaranch, na tekmi pa zlata lisica Urški Hrovat

1998 - prva odpoved v 35 letih! Jubilejna 35. Zlata lisica je bila nesrečna

1999 - uspešen drugi poskus 35-letnice; prvič tudi super veleslalom in silvestrovanje smučark v šotoru ob progi

2000 - zimska idila pod Pohorjem; prva norveška zmaga, pred najboljšo slalomistko sezone Špelo Pretnar

2001 - ena tekma, kljub izredno visokim temperaturam, dobljena, druga izgubljena

2002 - z mesta predsednika OK se je umaknil oče Zlate lisice Dušan Senčar

2003 - ob dveh zjutraj pred tekmo je bilo plus osem, tekma pa je dobila oceno: “Brezhibno!”

2004 - Jubilej, toda brez obeh “očetov”, Zlate lisice Dušana Senčarja in pohorskih smučišč Francija Čopa.

2005 - Dvakrat najhitrejša Tina Maze! Druga slovenska zmaga pod Pohorjem, prva veleslalomska!

2006 - Snežni stadion je bil zalit s snegom, a odjuga je odnesla veleslalom.

2007 – Šesta selitev.  V Podkorenu enotna ocena tekmovalk in trenerjev: “Najboljša proga sezone,”, v Kranjski Gori štajersko-gorenjski praznik.

2008 - Trije ranjeni med organizatorji, izpahnjena rama, izpahnjeno koleno in potrgana tetiva, smučarke pa v dežju in ledu brez težav

2009 - Vse idealno: na tekmah dva dneva sonca, na tribunah dva predsednika, v ciljni areni nova Arena, na Pohorju novi hotel Videc, pri Arehu nova šestsedežnica Pisker, na progi pa najhitrejša Tina Maze! 15.000 gledalcev  ob progi in 200 milijonov pred TV!

2010 – Zmaga Pohorja! Steber gondole je pokleknil pod bremenom 52-letne starosti samo 157 dni zatem pa nova osemsedežna gondolska žičnica z zmogljivostjo 2.400 potnikov na uro.

2011 - Dvanajst dni +16 stopinj! Trinajsti dan je tekmovanje bilo, toda brez rezultatov. Prekinjen veleslalom in odpovedan slalom.

2012 - Zlata lisica se je moralo sedmič seliti, petič na Gorenjsko. V dveh dneh je bilo v Podkorenu več kot 13.000 gledalcev.

2013

Rekordno število gledalcev, tako pod Pohorjem, kjer se jih je v dveh dneh zbralo več kot 40 tisoč, kot tudi pred TV zasloni. Tina Maze z drugim mestom v veleslalomu in zmago v slalomu zlata pohorska lisička!

2014

Za 50-letni jubilej se je zgodilo vse in še več. Zlata lisica se je morala osmič preseliti, šestič v Kranjsko Goro. Dva dni pred tekmo je čez noč zapadlo v cilju v Podkorenu 130 cm snega, na startu pod Vitrancem pa kar 180, nato pa je noč pred veleslalom začel padati ledeni dež. Zjutraj je bila proga uničena, veleslalom je odpadel. V nedeljo je bilo pol Slovenije zaradi žledu v električnem mrku, toda v Podkorenu sta zmagali Zlata lisica in Frida Hansdotter!

2015

Zlata lisica je dobila, toda Tina Maze je izgubila. Na razočaranje 26 tisoč gledalcev je ostala brez uvrstitve, kar jo je na koncu sezone stalo tudi skupne zmage v svetovnem pokalu. Toda zato je zmagala Zlata lisica! Tekmovanje je odlično uspelo in direktor svetovnega pokala za ženske Atle Skaardal je po tekmovanju izjavil: ”Zelo, zelo dobro, odlično opravljeno delo!”

2016

Teden dni pred tekmo je bilo v Mariboru pomladno vreme in med veleslalomom je bilo v cilju 17 stopinj, toda proga je bila pomrznjena in trda kot beton. V čudovitem vremenu je 9.000 gledalcev bučno pozdravilo drugo mesto Ane Drev in zmago Zlate lisice nad vremenom.

Toda narava je udarila nazaj. Oblačna in topla noč je spremenila strukturo snega. Šlo je le do številke 25, potem je slalom odpadel.

2017

Tina si je snela smuči, tri Slovenke pa vseeno v deseterici! Dvajset tisoč gledalcev in enake razmere za vse tekmovalke! 53. Zlata lisice je bila ena najboljših tekem in najbolj veličastnih prireditev v vsej dolgi zgodovini mariborske Lisice.
V veleslalomu je zmagala Tessa Worley, v slalomu pa Mikaela Shiffrin, ki je dobila tudi kombinacijo pohorskega pokala. A tudi Slovenke so bile odlične, čeprav tokrat nobene ni bilo na zmagovalnih stopničkah. V veleslalomu je bila Ana Drev osma, v slalomu pa Ana Bucik sedma, toda za največje navdušenje je poskrbela Ilka Štuhec, najhitrejša smučarka sezone (v smuku in super veleslalomu), ki je bila v veleslalomu štirinajsta, v slalomu pa deseta. In poslovila se je največja slovenska šampionka, Tina Maze, pred ciljem si je snela smuči in odkorakala v legendo.

Naj naj

 

Največ zmag: 

- Vreni SCHNEIDER (SUI): 8 (6 x SL, 2 x VSL), 

- Anja PAERSON (SWE) 7 (5 x SL, 2 x VSL), 

- Erika HESS (SUI) 3 (SL), 

- Annemarie MOSER (AUT) 3 (1 x SL, 2 x VSL), 

- Hanni WENZEL (LIE) 3 (SL), 

- Lise Marie MOREROD 3 (1 x SL; 2 x VSL), 

- Mateja SVET (SLO) 3 (1 x SL; 2 x VSL), 

- Tina MAZE (SLO) 3 (2 x VSL, 1 x SL)

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico:

- Vreni SCHNEIDER (SUI) 15, 

- Anja PAERSON (SWE) 7, 

- Martina ERTL (GER) 6, 

- Sonja NEF (SUI) 6, 

- Tina MAZE (SLO) 6

 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico:

 

-Vreni SCHNEIDER (SUI) 20,

 

-Martina ERTL (GER) 17,

 

-Anja PAERSON (SWE) 16,

 

-Sonja NEF (SUI) 16,

 

-Erika Hess (SUI) 12

 

Največ slalomskih zmag:

- Vreni SCHNEIDER (SUI) 6, 

- Anja PAERSON (SWE) 5, 

- Erika HESS (SUI) 3

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico v slalomu:
- Vreni SCHNEIDER (SUI) 9
 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico v slalomu:
-Vreni SCHNEIDER (SUI): 12
 

Največja časovna razlika na slalomski tekmi:
- Marielle GOITSCHEL (FRA): 4,2 s (1964)
 

Najmanjša časovna razlika na slalomski tekmi:
- Rosie FORTNA (USA): 0,01 s (1969)
 

Največ veleslalomskih zmag:

- Francoise  MACCHI (FRA), 

- Annemarie MOSER PROELL (AUT), 

- Lise-Marie MORERORD (SUI), 

- Mateja SVET (SLO), 

- Martina ERTL (GER), 

- Sonja NEF (SUI), 

- Vreni SCHNEIDER (SUI), 

- Tina MAZE (SLO): 2

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico v veleslalomu:
- Vreni SCHNEIDER (SUI): 6
 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico v veleslalomu:
-Vreni SCHNEIDER (SUI): 8
 

Največja časovna razlika v veleslalomu:
- Marie-France JEANGEORGES (FRA): 2,39 s (1967)
 

Najmanjša časovna razlika na veleslalomski tekmi:
- Annemarie MOSER PROELL (AUT): 0,05 s (1970)

 

Slovenke na Zlati lisici: 

- Tina MAZE - SL: 1x1, 1x2, GSL: 2x1, 2x2, pokal: 1x1, 1x3

 

- Mateja SVET - SL: 1x1, GSL: 2x1, pokal: 2x1

 

- Urška HROVAT - SL: 1x1, 1x2 1x3, pokal: 1x1

 

- Nataša BOKAL - SL: 1x1, GSL: 1x2

 

- Špela PRETNAR - SL: 1x2, GSL: 1x2

 

- Katja KOREN - SL: 1x2 Ana DREV - GSL: 1x2

 

- Veronika ŠAREC - SL: 1x3