Zgodovina

51. Zlata lisica 2015

(21. 02. - 22. 02. 2015)

Zlata lisica je dobila, toda Tina Maze je izgubila. Najboljša smučarka na svetu se je iz ZDA vrnila s tremi medaljami in dvema naslovoma svetovne prvakinje, zato je bila domača tekma v pričakovanju njene dvojne zmage. Končalo pa se je na razočaranje 26 tisoč gledalcev z dvema ničlama, ki sta je na koncu sezone stali tudi skupne zmage v svetovnem pokalu. Pa je še po zmagi na veleslalomu v Mariboru Anna Fenninger dejala: ”O svetovnem pokalu ne razmišljam. Tina ima preveliko prednost …”

Toda zato je zmagala Zlata lisica! Čeprav je po stečaju ŠC Pohorje, neurejenih lastniških razmerjih na Pohorju in slabih odločitvah slabe banke celo kazalo, da na Pohorju sploh ne bo več smučarije. Čeprav novi upravitelj pohorskih smučiščih, mariborsko avtobusno podjetje, ni pravočasno zasnežil snežnega stadiona, da je Zlati lisici grozila nova selitev. Čeprav je v soboto na veleslalomu sonce topilo sneg, v nedeljo na slalomu pa se ga je lotil še močan dež. Čeprav je Tina Maze v veleslalomu padla tik pred ciljem, kar se ji je zgodilo sploh prvič v 114 nastopih od leta 2000, ko je začela osvajati točke svetovnega pokala, v slalomu pa je bila po prvi vožnji šesta in je potem napadla (vsaj) stopničke, a le do sredine in povoženega količka … Kljub vsem tem težavam, ki so se zgrnile nad 51. Zlato lisico, je tekmovanje odlično uspelo in direktor svetovnega pokala za ženske Atle Skaardal je po tekmovanju izjavil: ”Zelo, zelo dobro, odlično opravljeno delo!” V svet je iz Maribora zato odšlo sporočilo: ”Vrhunsko pripravljena proga in odlično vzdušje pod Pohorjem!”

Veleslalom: praznik pod Pohorjem

Vse je bilo idealno. Odlična proga, sončno vreme in zmagovalno vzdušje, saj so najboljše smučarke na svetu v Maribor prišle neposredno s svetovnega prvenstva v ZDA. Čeprav je zaradi decembra nezasnežene pohorske poseke še januarja kazalo zelo slabo za tekmo v Mariboru, se je vreme februarja le obrnilo, najprej z dovolj mraza, da so organizatorji lahko naredili sneg, potem pa z jasnim nebom, ki je ponoči utrjevalo snežno podlago, podnevi pa vabilo pod Pohorje.

Ko je peljala trideseta, vodilna iz prvega veleslaloma, je bila proga kot nova. Zaradi tako odlično pripravljene proge in zaradi 18.000 gledalcev, ki so na mariborskem snežnem stadionu huronsko navijali za vse najboljše smučarke, je bila veleslalomska bitka za stopničke tesna in napeta.

Prva je napovedala napad na zmago Tina Weirather. Najbrž po navodilih mame Hanni Wenzel, ki je na Pohorju zmagala kar trikrat (v slalomu). Za njo je hotela povračilo iz Kolorada Nemka Viktoria Rebensburg. Bila je najhitrejša na drugi progi, toda vseeno ne dovolj za svetovno prvakinjo Anno Fenninger. V zgornjem delu je Avstrijka že zaostajala, toda ko je prismučala na strmino, med 18.000 gledalcev, ki so glasno navijali, je pritisnila na polno. Na cilju je bila hitrejša minimalno, toda dovolj za zmago.

Edina od Slovenk v drugi vožnji Ana Drev je smučala hrabro in dobro, toda le do strmine, kjer jo ostala v snegu.

Vseeno, tudi brez Tine Maze, je bila to ena najboljših, najbolj napetih in najlepših tekem v dolgi zgodovini Zlate lisice.

Anna Fenninger: ”Super mi je ta tekma, navijačev je polno, kot v Avstriji. Vesela sem, da so še navijali zame, ko je Tina odstopila. Sranje, sem pomislila ob Tininem odstopu. Vem, kako je zanjo pomembna ta zmaga. Spomnim se predlanske tekme, ko sem bila tretja, Tina druga, pred njo pa Lindsey Vonn. Bila je zelo jezna.”

Tina Maze: ”Ni lepo, ko se ti kaj takega zgodi doma. Začetek je bil malo počasen, potem pa sem stopnjevala tempo. V spodnjem delu sem že na ogledu videla ozko linijo, ampak sem bila prehitra in me je odneslo s proge. Bila sem presenečena nad valom, posvetila sem mu premalo pozornosti. Videla sem se že v cilju, malo me je poneslo. Zaradi gledalcev mi je še bolj žal. Ljudje me napolnijo, energija je bila izjemna. Hvala vsem, ki so že prišli. Tudi na startu sem slišala, kaj se dogaja, na progi sicer ne, se je pa čutilo bučanje. Mariborska tekma je zame še vedno največja v svetovnem pokalu.”

Slalom: ”Ni lepšega kot smučati v dežju.”

To je zmagovalna izjava Mikaele Shiffrin. Najboljša je bila že na prvem slalomu, ko je še rahlo deževalo, premočna v drugem, ko je lilo kot iz škafa. Vsi so bili premočeni, razen Američanke: ”Doma velikokrat treniram v dežju, zato me ni prav nič motilo. Pa še navijači tukaj v Mariboru so nekaj posebnega. Še zame so navijali!”

Potem ko je Tina Maze na sredini druge proge, ko je bila po prvem slalomu šesta, zataknila količek in padla.

Tina Maze: ”Ne vem, če sem že kdaj imela toliko smole. Trudila sem se, toda ni šlo. ta konec tedna res nič ni bilo, kot bi moralo biti. Seveda boli, klofuta je velika. Na koncu sem le človek z vsemi napakami.”

Nezadovoljen je bil, seveda, tudi Tinin trener Andrea Massi. ”Nula, to je moja ocena, izkupiček je nula! Pomanjkanje koncentracije, preveč je bilo motečih dejavnikov. Dobro ve, kaj je to, in naj razmišlja sama.” Pa še glede svetovnega pokala: ”O, zdaj bo pa težko. Če si kdo naredi težko bitko, jo tudi težko dobi.”

Kljub dežju je bila proga, ki je najprej rosenje, nato pa dež, nista prav nič načela, odlična, zato nobena smučarka v cilju ni pozabila omeniti dveh glavnih značilnosti letošnje Zlate lisice: ”Delavci na progi so opravili svoje delo vrhunsko. Gledalci pa so čudoviti!”

Prvi dan 51. Zlate lisice sonce in kar 18.000 gledalcev. Drugi dan kljub dežju v prvem slalomu 8.000 gledalcev, od katerih jih je premočenih vztrajalo do konca še 6.000. Na obeh žrebanjih startnih številk se je na Trgu Leona Štuklja zbralo skupaj 10.000 gledalcev.

V kombinaciji obeh tekem za pohorski pokal je bila najboljša Američanka Mikaela Shiffrin.

”Maribor zna in zmore,” je v uvodniku v Delu po 51. Zlati lisici zapisal Vito Divac. ”Prekaljeni pohorski lisjaki, ki že petdeset let skrbijo za eno najbolj uglednih tekem ženskega svetovnega pokala, so neuničljivi, pa najsi gre njihovemu mestu dobro ali slabo. Ustvarjalne moči jim nikoli ne zmanjka. Tudi letos jim je ni, čeprav je bila predigra po slovensko nabita z negativno energijo in vse prej kot obetavna. Vrhunsko so pripravili tekmo, kar so jim priznali tudi velmožje FIS, predvsem šef svetovnega pokala Atle Skaardal. Na najlepši način je zanikal vsa namigovanja, da so pohorski tekmi šteti dnevi, ko je po dveh izjemnih tekmovalnih dneh na koncu deževnega slaloma poslal s hriba v dolino sporočilo: ”Izjemno opravljeno delo.” Mariborčani neomajno verjamejo v svojo Lisico, vera v uspeh pa je polovica uspeha. Ko Maribor združi vse moči, zna in zmore. To je sporočilo in izročilo Zlate lisice, ki bi mu veljalo slediti v vsakdanu.”

Gorazd Bedrač: dvajset let vodja tekmovanja

Na 51. Zlati lisici je bil Gorazd Bedrač zadnjič v vlogi vodje tekmovanja. Z Zlato lisico se je povezal kot tekmovalec SK Branik in državni reprezentant, s smučarskim Pohorjem kot strojnik v TAMu, kjer je pomagal pri razvoju teptalnih strojev, in kot direktor Pohorske vzpenjače, s smučarijo kot smučarski funkcionar, tehnični delegat FIS in snežni kontrolor. Vodja tekmovanja Zlate lisice je bil kar 20 let.

”Vsaka tekma je bila po svoje lepa. Vsega vraga smo počeli. Enkrat nam je odjuga čez noč odnesla ves sneg in smo v eni noči vse pripravljeno odnesli iz doline na Bellevue in tam imeli tekmo. Danes to ne bi bilo možno, ker je preveč varnostnih zahtev, televizijska tehnika je bila takrat enostavnejša. Spomnim se tudi, da smo imeli najdaljši veleslalom v svetovnem pokalu sploh. Zmagala je Francozinja Marie France Jeangeorges, tega imena ne bom nikoli pozabil. Start je bil na prelomnici pod kočo Luka, cilj v dolini. Število vrat je bilo omejeno na 75, mi smo jih imeli 85. In smo potem tako številčili, da smo prišli do 45 in preskočili na 36, da se je izšlo s pravim številom. Čas je bil pa ogromen. Ampak tekma je veljala. Zadnjih štiri, pet Lisic pa je bilo res zelo stresnih. Vedno so bile težave s snegom. Tudi predlanska, ki je bila izvrstna, je bila takšna. Tri, štiri dni pred tekmo smo s predsednikom države zgoraj še vbrizgavali vodo, spodaj pa smo še proizvajali sneg. Sem rekel, naj ugasnejo topove, pa so mi odvrnili, ali sem nor, češ da ni dovolj snega. A smo ugasnili, razgrnili in imeli tekmo. In to vrhunsko, dobili smo aplavz na odprti sceni, sploh po tistem, kako je kazalo.”

Novi vodja tekmovanja je po 51. Zlati lisici postal trener SK Branik, bivši državni reprezentant in svetovni mladinski prvak v slalomu, Mitja Dragšič.

Priprave: dva dni rešilnega mraza

Sedem dni pred 51. Zlato lisico je kontrolor FIS Filip Gartner ugotovil:”Snega je dovolj. Vremenska situacija sicer ni najbolj ugodna, toda snežna podlaga je primerna, da lahko organizatorji začnejo s sklepno preparacijo. Ne bo preprosto, toda kar se tiče snega, ga je dovolj, da bodo lahko izvedli tekmovanje.”

Pred to izjavo, ki je tehnični ekipi prižgala zeleno luč, pa ni šlo vse gladko. V noči pred tem so neznanci poškodovali snežno podlago! Filip Gartner, ki je z Zlato lisico od prve tekme 1964. leta, ko je prišel iz Gorenjske na Štajersko za trenerja v SK Branik in začel kariero z največ medaljami ovenčanega smučarskega trenerja na svetu, je bil najprej negativno presenečen. Na jutranjem ogledu spodnjega dela pohorske poseke so bile po sredini smučišča, ki je bilo od srede popoldan že zaprto in varovano, vidne sledi sank, celo motornih. ”To je vandalizem!” je bil njegov prvi komentar. Gorazd Bedrač, vodja tekmovanja, je lahko le ugotovil: ”V Mariboru smo sami sebi največji sovražnik …”

Pri pripravi proge za 51. Zlato lisico je Mariborčanom pomagal tudi Avstrijec Christian Steinbach, izumitelj metode vbrizgavanja vode v sneg s pomočjo posebne deske z nekaj tisoč majhnimi luknjicami. Na ta način se poveča gostota snega, s 350 na 580 kilogramov na kubični meter, tako da je proga zelo trda, vendar sneg vseeno ni pomrznjen in leden (teža ledu je sicer 900 kilogramov na kubični meter). Trda, ne poledenela proga, je prav na 51. Zlati lisici, ki je bila prvi dan v soncu, drugi pa v dežju, omogočila tudi tekmovalkam z višjimi startnimi številkami dokaj enakovredne tekmovalne razmere, takšna proga pa je tudi bolj varna, saj med vratci ne nastajajo luknje.

Gorazd Bedrač: ”Hkrati pa z injekcijskim vbrizgavanjem vode snežna podlaga ostaja trda tudi v toplem vremenu, saj na površini snega ni vode, ki bi se topila.”

Ker je bilo na tako trdi progi v toplem vremenu in dežju zelo pomembno glajenje proge s smučmi po vsaki tekmovalki, so Andreju Rečniku, vodji proge, in njegovim Pohorcem na pomoč priskočili tudi Kranjskogorci, trideset smučarjev - drsalcev pokala Vitranc, ki to delo opravljajo na moških tekmah za svetovni pokal v Podkorenu.

Večer: ”Brez rekorda, dve ničli Tine, toda Lisica je spet uspela!”

Da ne bomo zgodovine Zlate lisice pisali le organizatorji in športni novinarji, iz Večera (23. februar 2015) povzemamo pogled na 51. Zlato lisico novinarjev Jaše Lorenčiča in Igorja Selana ”Brez rekorda, dve ničli Tine, toda Lisica je spet uspela!”

Najsi je bilo sonce, najsi je deževalo in najsi so slovenske smučarke ostale brez točk. Zlata lisica je, za vse, ki so rinili pod Pohorje ali pa vsaj na Trg Leona Štuklja, v glavni meri uspela. Pokazala je predvsem, kako zna Maribor, še zlasti, ko so oči javnosti uprte vanj, pokazati zavidljivo kuliso in biti sposoben gostitelj. Ne, rekord žal ni padel. Skupaj se je pod Pohorje zgrnilo v dveh dneh malo manj kot 25 tisoč obiskovalcev. Kje je zmanjkalo? V prvi vrsti tam, kjer imajo organizatorji najmanj vpliva: pri športnih rezultatih in vremenu. "Vsako leto imam posebno datoteko, kamor vpišem napake, ki bi jih morali popraviti v prihodnjem letu. Ne spomnim se, kdaj bi zabeležil tako malo napak," je bil po 51. Zlati lisici pozitivno razpoložen tiskovni predstavnik Uroš Mencinger. Organizatorji so bili daleč najbolj zadovoljni z izjavami tekmovalk, ki so se večinoma gibale okrog treh besed: proga, publika, vzdušje. In to je tisto, kar je zaznamovalo letošnjo Zlato lisico. Bolj kot rezultati, usoda Športnega centra Pohorje ali ugibanja, kdaj bo Tina Maze sklenila kariero. Ne le za Mazejevo "To še ni bil spektakel v pravem pomenu besede, nismo še tam. Ampak zaradi teh gledalcev smo bližje kot kadarkoli," pravijo organizatorji, ki jim je vreme en dan naredilo, drugi pa vzelo tekmo. "Imeli smo celotno vremensko paleto," se je smejalo Mikaeli Shiffrin, ameriški smučarki. Najbolj je letošnjo "lisičko" očaralo prav tisto, kar ni bila le obrabljena floskula: dobro vzdušje. "Niso navijali le za Tino Maze, navijali so tudi za nas," je potrdila Shiffrinova. In kako so Zlato lisico doživeli Mariborčani? Najboljši odgovor bi dali seveda vsi obiskovalci. Ti pa še zdaleč niso bili samo Mariborčani, že na petkovem žrebu smo naleteli na skupino Velenjčanov, nato v soboto na Korošce, ki so pihali v svoje troblje še krepko po koncu tekme, na kateri slovenske smučarke niso osvojile niti točke. "Imela sem veliko navijačev," je kipelo iz Veronike Velez Zuzulove, druge na slalomski tekmi. Že na sobotnem žrebu so na Trgu Leona Štuklja visoko vihrale slovaške zastave, manjkale niso niti avstrijske, največ svojih oboževalcev je imela Kathrin Zettel. Da je na trg prišlo v obeh večerih skupaj kar deset tisoč gledalcev, je presenetilo tudi Srečka Vilarja, generalnega sekretarja organizacijskega odbora Zlate lisice: "Z letošnjim lepim primerom smo dokazali, da so ugibanja, ali je Maribor pravo prizorišče svetovnega pokala, povsem neprimerna." Turisti prepuščeni sebi In kaj bi lahko še šlo v Mencingerjevo datoteko? Na zahodnem delu proge bi v bodoče lahko bolje poskrbeli za "navadne" navijače (dodatni zaslon na vzhodni strani, izdelava tribun ali postavitev boljše podlage). Morda bi veljalo zagotoviti raje večje avtobuse kot več avtobusov na progi, saj smo se v soboto v Novi vasi peljali mimo precej jeznih navijačev, ki jim polni, a brezplačni avtobusi niso ustavili. Promet je potekal precej tekoče, šlo je sicer po polžje, vendar je ta del organizacije potekal solidno. Nikjer nismo opazili nič oprijemljivejšega o pohorskih šunkah, s katerimi se je letos na svetovnem prvenstvu proslavil Filip Flisar. Razočarano smo ugotovili, da ne v petek, še zlasti pa v soboto mesto ni živelo s tekmovanjem, saj so ogrevani vrtovi samevali, nekateri bližnji lokali pa so bili zaprti in so po svoje obrnili hrbet "svetovnemu" vikendu. S kupom izrezljanega snega in urejenim vhodom so se sicer potrudili pri Rožmarinu, vendar vse ostale popularnejše točke - Poštna ulica, Lent - z Zlato lisico še vedno nimajo povezave. Na trgu so bile ob preglasni glasbi tudi (pre)visoke cene (2,5 evra za pločevinko piva ali tri evre za kuhano vino), ki se ne skladajo s cenovno dostopnostjo tekmovanja (brezplačni spremljevalni program, ugodne cene vstopnic), zato so Mariborčani hitro vzeli pot pod noge po koncu obeh žrebanj. Izkušnja v živo torej pravi, da je veliko odvisno od vzdušja, ki je spet precej odvisno od pričakovanj gledalcev. Če bodo skopneli športni uspehi, bo treba narediti več zlasti pri povezovanju dogajanja na Snežnem stadionu z dogodki v mestu. Zlasti turisti so bili namreč - kljub zloženkam in zemljevidom - precej prepuščeni sami sebi. "Še vedno pa na koncu dneva - kljub nizki nadmorski višini - vidimo, da pride v dežju več ljudi na tekmo kot na marsikateri drugi tekmi svetovnega pokala," je poudaril Dani Kline, vodja protokola Zlate lisice. Fištravec: Naslednja zimska sezona ni ogrožena Glede na začetek letošnje zimske sezone in stečaj dolgoletnega upravljavca smučišč, Športnega centra Pohorje (ŠCP), je bila uspešno izvedena tekma mali čudež. A na lovorikah prav gotovo ne bo mogoče spati, 52., 53. ... Zlata lisica ni tako samoumevna, kot bi kdo utegnil presoditi po tem vikendu. O tem, kako zadeve zastaviti v prihodnje, se bodo, kot pravi predsednik Smučarskega kluba Branik Boštjan Tancer, z vsemi deležniki začeli pogovarjati že sredi marca: "Tekma ima stabilnost, Mednarodna smučarska zveza Fis nam zaupa, proga je bila pripravljena enako dobro, kot so bile na svetovnem prvenstvu v Vailu, pa čeprav so tam tekme potekale na dobrih 2000, tukaj pa na 300 metrih nadmorske višine. Bo pa zelo hitro treba narediti obračun minule sezone, optimalno rešitev, kako naprej, bomo morali iskati vsi vključeni v to zgodbo. Vsekakor bo SK Branik kot organizator tekme moral dobiti jasne odgovore, kako bo v prihodnje s smučiščem." Na mariborski občini, ki je koncesijo za upravljanje z žičnicami po stečaju ŠCP prenesla na občinski Marprom, ne dvomijo, da bo ta tudi v prihodnje gospodaril s pohorskimi smučišči. "Lokalna skupnost je jasno povedala, da je za razvoj zimskega turizma in Zlato lisico zainteresirana. Trenutno ne vidim, da bi lahko kdorkoli ogrozil naslednjo sezono, ne DUTB ne stečajni postopek ŠCP, ker bo ta trajal tako dolgo, da ni možnosti, da bi v prihodnji sezoni prišlo do sprememb. Z delom Marproma smo zelo zadovoljni, upam, da bomo prihodnjo sezono vse še nadgradili," je povedal župan Andrej Fištravec. Za sestanek takoj po Zlati lisici V Marpromu od mestnega sveta pričakujejo, da jim bo koncesijo, ta poteče 31. novembra, podaljšal že precej prej, najkasneje do konca junija. Pri tem opozarjajo, da želijo koncesijo za nedoločen čas, saj je od njenega trajanja odvisno, koliko bodo vlagali v razvoj. "Če želijo, da se pravočasno pripravimo na investicije, se bo moral mestni svet do tega vprašanja izreči čim prej. Če bodo svoje naredili, bo Marprom skušal vse, kar še potrebuje za razvoj Pohorja, odkupiti iz stečajne mase ŠCP, tega je za okrog milijon evrov, za kar smo pripravljeni najeti kredit. Bo pa treba zadeve realizirati hitro, saj smo samo na račun predprodaje, ki je letos stekla tri mesece prepozno, po naših ocenah izgubili pol milijona evrov," pravi direktor Marproma Bernard Majhenič. Kljub temu si Marprom od letošnje sezone obeta dobiček. "In to ne glede na to, da smo dosegli le polovico lanskih prihodkov. Ob tem smo z intenzivnim nadzorom stroškov omogočili celo več smučarskih dni kot lani ŠCP ter odprtje več smučarskih prog," še pravi Majhenič. Da se je treba o novi sezoni začeti pogovarjati čim prej, menijo tudi v Termah Maribor, ki imajo v lasti oziroma upravljajo večino hotelov na Pohorju in pod njim. "Naša želja je bila, da bi se dobili že takoj po zaključku Zlate lisice. Z določenimi tujimi investitorji se že pogovarjamo za vstop v ta gospodarski prostor, kar bi lahko imelo pozitivne učinke tudi na Zlato lisico. Od vseh, ki bomo v pogovorih sodelovali, pa pričakujem partnerski odnos. Zlato lisico je namreč treba ocenjevati širše, njeni multiplikativni učinki segajo od športa do gospodarstva in vplivajo na razvoj celotne turistične destinacije," pravi Borut Rojs, direktor Term Maribor.

Po pol stoletja: tekma, ki vedno je

In še članek Uroša Mencingerja v Večeru (20. februar 2015) o pol stoletja Zlate lisice.

Ponedeljek, pet dni pred 51. tekmo. Na sestanku organizacijskega odbora vodja tekmovanja Gorazd Bedrač napove: ”To je moja zadnja Lisica v tej vlogi.” Zakaj nam to govoriš že sedaj, ko te najtežje delo še čaka, smo ga vprašali. ”Zato, ker do drugega leta ne bo več seje …”

Torek, štiri dni prej. Christian Steinbach, največji strokovnjak za preparacijo snežne podlage za tekme najvišjega ranga na svetu, je ves dan z Rečnikovo ekipo premikal šobe na injekcijski gredi, s katero so vbrizgavali vodo v snežno podlago zgornjega dela veleslaloma. Nauk na koncu napornega dne: avstrijski strokovnjak je vbrizgal več vode kot so je nameravali sami.

Sreda, tri dni prej. Po novinarski konferenci je Filip Gartner zvečer pred televizijo pisal mejle. ”Perfekten prispevek o Lisici. Zelo pozitivno in spodbudno!”

Četrtek, dva dni prej. Klemen Grgič, vodja akreditacijske pisarne, je opoldne ugotovil. Do večera bo zmanjkalo akreditacijskih kartic. Čeprav smo letos uvedli strožja merila, je zanimanje takšno, da smo jih izdali že več kot sedem tisoč!”

Petek, dan prej. Ko to berete in gledate zasneženo progo na mariborskem snežnem stadionu, kliknete na svojem pametnem telefonu ter si pravočasno zagotovite vstopnice za jutrišnje navijanje za Tino in vse naše. ”Brez nas ni Zlate lisice!”

Katera Zlata lisica je bila najboljša, najbolj pomembna, največja v vsej njeni polstoletni zgodovini? Prva, ker je že vedela, da je Balkan le v glavah, ne pa na snegu? Petindvajseta, ker je 36 ur deževalo in je v megli v poplavljeni cilj (v Kranjski gori) našle ”edino” Mateja Svet, prva dvojna in popolna slovenska zmagovalka Zlate lisice? Trideseta, ker so se na njej prvič predstavile, pred kot 40 tisoč gledalci, ”vražje Slovenke”?Devetinštirideseta, zadnja doma, pred jutrišnjo, ker je bila zaradi Tine, gledalcev, vremena, proge, razpoloženja, splošnega uspeha, proglašena za ”tekmo superlativov”?

V današnjem Večeru so v prilogi o Zlati lisici objavljene vse zmagovalke Zlate lisice, od 1964 do 2014. Prostora je bilo le zanje; če bi objavili (vsaj) prve tri, bi prilogi ostala le prva stran. Če pa bi hoteli objaviti imena vseh, brez katerih ne bi bilo Zlate lisice, bi jih bilo za Večerov letni almanah. Se sploh kdo od nekaj desettisočev, ki bodo jutri in v nedeljo na pohorski poseki pozdravljali najboljšo smučarko na svetu, spominja, kakšen razgled na najtežjo žensko smučarsko progo na svetu je bil s tribune na fiski?

Dejstvo je, da je minilo šele 50 let! Vse, kar se je na Pohorju in pod njim, pa v Basgasteinu, na Jahorini in v Kranjski gori zgodilo do zdaj, je bilo šele uvajanje. Pravzaprav je bilo vse to le Senčarjeva tekma! Naše šele prihajajo. Oziroma, naše moramo šele izpeljati (obdržati, osvežiti, izboljšati, nadgraditi)! Kdor je bil zraven doslej, je le pomagal in se učil. Vse so naredili tisti, ki so dali idejo in zagon, dokazali trmo in sposobnost, premagali majhnost in neambicioznost. Kdor bo zraven odslej - v novi petdesetletki - bo kriv! Za uspeh ali ne…

Se še spomnite, kakšno je bilo Pohorje, ko sta na njem smučali sestri Goitschel? Sedežnica je drsela po snegu, gondole so zvarili žerjavisti, sneg je delal le bog, na Arehu so zavijali volkovi, na Ribniški smo skupnim ležiščem rekli Dallas, na Čopki je bil legendarni es, vrsta na vzpenjači pa je bila vsak vikend mimo govorilnice. In vi, ki se tega ne spominjate, zdaj pravite, da bo Mariborsko Pohorje propadlo?! Ker tudi Lisice ne bo več, saj bo Tina - baje - nehala …

Zlata lisica je imela največ gledalcev med največjimi tekmami na svetu že takrat, ko je bilo v gondoli prostora le za tekmovalke, gledalci pa so morali na fisko pod Bellevue peš! Kdaj je bilo že to? Takrat, ko je bilo pomembno le tekmovati! Četudi je bilo zato potrebno rezultate brati od zadaj naprej.

51. Zlata lisica je zato spet - prva! Če bi 1964. leta Senčar, Čop, Kožuh razmišljali, da hribi ne rastejo, da se smučarke ne vozijo z vlakom in da se med trto ne da vijugati, potem ne bi bilo ne druge ne tretje, nobene več. Če zdaj ne bomo izkoristili pozitivnega sporočila 51. Zlate lisice, je bilo vse pred tem - zaman!

Čeprav je nehvaležno, da hvalim, še preden se bo zgodilo, je že dan prej jasno, da se je nekaj spremenilo. Seveda, velike zasluge gredo Tini, toda tudi oni zgoraj nam je (bil) mil in tudi sedme sile že leta in leta nisem videl, bral, gledal tako konstruktivne. Kot da je vsem končno dovolj negativnosti in slabih obetov. Pod Pohorje so vsak dan prihajali zaskrbljeni sprehajalci in odhajali zadovoljni navijači. O Zlati lisici se že leta in leta ni toliko in tako pisalo in poročalo. Dani Kline, vodja Lisičinega protokola, še nikoli ni imel toliko dela …

Zato: da ni bilo Pohorje zasneženo do doline že decembra, je le začetniška zmota, ki se ne sme več ponoviti; da eni odhajajo, je normalen pojav, ker drugi prihajajo; da bo v nedeljo zvečer v šotoru veselo, ker je tako po Lisici vedno, ko je proga pospravljena, je jasno, toda slovo ne bo do drugega, 52., leta, temveč do naslednjega sestanka.

Toliko pozitivne energije, kot je bo jutri in pojutrišnjem pod Pohorjem, se enostavno ne sme stopiti! Pomislite, vi vsi v Mariboru in Ljubljani, v politiki, županstvu in gospodarstvu, na smučeh in v avtobusih, na sejah in v bifejih, pri skledi in koritu - kam je šla Tina Maze, ko je osvojila tri svetovne medalje in še ”zgolj” peto in osmo mesto? Počivat ali delat? Naj, skratka, ta 51. Zlata lisica čim bolj uspe, da nam bo vsem dala zagona, ki ga v tem trenutku najbolj potrebujemo. Če to ni dokaz, da vse le ni zanič, neuspešno in zavoženo, da vsi le niso ali nesposobni ali barabe ali oboje, da znamo, zmoremo in hočemo, kaj potem je?! Gremo jutri navijat, bodrit, ploskat in se zabavat. Če so znali to Američani v Beaver Creeku, pa jim za smučanje sicer sploh ni mar, kako ne bi znali mi, ki imamo ta šport v srcu in krvi!

Petdeset let smo pisali, da je to ”tekma, ki vedno je!” Samo dvakrat nam ni uspelo in samo osemkrat smo se selili. Vsi drugi, po celem svetu, so se večkrat predali. Pa vseeno se tudi vi vsako leto znova sprašujete, kajne: ”Kaj Lisica letos bo?” Mislim, da je v drugi polovici stoletke že čas, da se sprijaznimo. To je tekma, ki vedno bo! Vključno s tistim bojem pred, med in po njej. Saj ne gre le Zlato lisico, temveč za - mnogo več!

Kronika

 

1964 - rojstvo Zlate lisice - trije očetje: Dušan Senčar, Marjan Kožuh in Franci Čop

1965 - zgraditev tribune za gledalce na slalomišču pod Bellevuejem

1966 - zaradi pomanjkanja snega odpovedali veleslalom, pred slalomom pa ga je zapadlo toliko, da ga je bilo skoraj preveč

1967 - zgrajena cesta na Pohorje

1968 - zadnje mesto v slalomu je osvojila poznejša trikratna olimpijska zmagovalka Rosie Mittermaier

1969 - načrti za izgradnjo turističnega Pohorja

1970 - prvič za svetovni pokal

1971 - prvič evrovizijski prenos s Pohorja

1972 - prvič v zgodovini ženskega alpskega smučanja dva teka veleslaloma

1973 - v slalomu uvrščenih le 14 smučark, tehnični delegat je odpovedal veleslalom

1974 - prva selitev, v Badgastein

1975 - druga selitev, v Sarajevo in na Jahorino

1976 - tretja selitev, v Kranjsko Goro

1977 - lisica se je vrnila v mariborski brlog

1978 - tekma v dolini, najnižji cilj na svetu, 325 metrov nad morjem

1979 - naše smučarke prvič do točk svetovnega pokala

1980 - v tednu dni tisočkrat prehodili progo

1981 - prvi snežni jezik na poseki in stavka smučark v slalomu

1982 - za Silvestrovo selitev na zgornjo progo

1983 - zadnjič na zgornji progi pod Bellevuejem?

1984 - prvi velik uspeh naših smučark

1985 - v Mariboru tudi moški, ki pa jim slalomišče ni “dišalo” in so se uprli

1986 - prvič Lisičkin koncert

1987 - zbuldožiran snežni stadion

1988 - četrta selitev, v Kranjsko Goro, in dvojna zmaga Mateje Svet

1989 - drugi snežni jezik in imenitna svetovna predstavitev mariborskega snežnega stadiona

1990 - zmaga Mateje Svet pred 20 tisoč gledalci

1991 - peta selitev, v Kranjsko Goro, in zmaga Nataše Bokal

1992 - uspešen slalom, odpovedan veleslalom

1993 - imenitna 30-letnica Zlate lisice

1994 - Urška Hrovat in Maribor kot Kitzbuehel

1995 - slalom zaradi dežja v dveh dneh in imenitne Slovenke

1996 - 40 tisoč gledalcev v treh dneh; zaman čakali Samarancha

1997 - v ciljni areni novi hotel Arena, med gledalci tudi Juan Antonio Samaranch, na tekmi pa zlata lisica Urški Hrovat

1998 - prva odpoved v 35 letih! Jubilejna 35. Zlata lisica je bila nesrečna

1999 - uspešen drugi poskus 35-letnice; prvič tudi super veleslalom in silvestrovanje smučark v šotoru ob progi

2000 - zimska idila pod Pohorjem; prva norveška zmaga, pred najboljšo slalomistko sezone Špelo Pretnar

2001 - ena tekma, kljub izredno visokim temperaturam, dobljena, druga izgubljena

2002 - z mesta predsednika OK se je umaknil oče Zlate lisice Dušan Senčar

2003 - ob dveh zjutraj pred tekmo je bilo plus osem, tekma pa je dobila oceno: “Brezhibno!”

2004 - Jubilej, toda brez obeh “očetov”, Zlate lisice Dušana Senčarja in pohorskih smučišč Francija Čopa.

2005 - Dvakrat najhitrejša Tina Maze! Druga slovenska zmaga pod Pohorjem, prva veleslalomska!

2006 - Snežni stadion je bil zalit s snegom, a odjuga je odnesla veleslalom.

2007 – Šesta selitev.  V Podkorenu enotna ocena tekmovalk in trenerjev: “Najboljša proga sezone,”, v Kranjski Gori štajersko-gorenjski praznik.

2008 - Trije ranjeni med organizatorji, izpahnjena rama, izpahnjeno koleno in potrgana tetiva, smučarke pa v dežju in ledu brez težav

2009 - Vse idealno: na tekmah dva dneva sonca, na tribunah dva predsednika, v ciljni areni nova Arena, na Pohorju novi hotel Videc, pri Arehu nova šestsedežnica Pisker, na progi pa najhitrejša Tina Maze! 15.000 gledalcev  ob progi in 200 milijonov pred TV!

2010 – Zmaga Pohorja! Steber gondole je pokleknil pod bremenom 52-letne starosti samo 157 dni zatem pa nova osemsedežna gondolska žičnica z zmogljivostjo 2.400 potnikov na uro.

2011 - Dvanajst dni +16 stopinj! Trinajsti dan je tekmovanje bilo, toda brez rezultatov. Prekinjen veleslalom in odpovedan slalom.

2012 - Zlata lisica se je moralo sedmič seliti, petič na Gorenjsko. V dveh dneh je bilo v Podkorenu več kot 13.000 gledalcev.

2013

Rekordno število gledalcev, tako pod Pohorjem, kjer se jih je v dveh dneh zbralo več kot 40 tisoč, kot tudi pred TV zasloni. Tina Maze z drugim mestom v veleslalomu in zmago v slalomu zlata pohorska lisička!

2014

Za 50-letni jubilej se je zgodilo vse in še več. Zlata lisica se je morala osmič preseliti, šestič v Kranjsko Goro. Dva dni pred tekmo je čez noč zapadlo v cilju v Podkorenu 130 cm snega, na startu pod Vitrancem pa kar 180, nato pa je noč pred veleslalom začel padati ledeni dež. Zjutraj je bila proga uničena, veleslalom je odpadel. V nedeljo je bilo pol Slovenije zaradi žledu v električnem mrku, toda v Podkorenu sta zmagali Zlata lisica in Frida Hansdotter!

2015

Zlata lisica je dobila, toda Tina Maze je izgubila. Na razočaranje 26 tisoč gledalcev je ostala brez uvrstitve, kar jo je na koncu sezone stalo tudi skupne zmage v svetovnem pokalu. Toda zato je zmagala Zlata lisica! Tekmovanje je odlično uspelo in direktor svetovnega pokala za ženske Atle Skaardal je po tekmovanju izjavil: ”Zelo, zelo dobro, odlično opravljeno delo!”

2016

Teden dni pred tekmo je bilo v Mariboru pomladno vreme in med veleslalomom je bilo v cilju 17 stopinj, toda proga je bila pomrznjena in trda kot beton. V čudovitem vremenu je 9.000 gledalcev bučno pozdravilo drugo mesto Ane Drev in zmago Zlate lisice nad vremenom.

Toda narava je udarila nazaj. Oblačna in topla noč je spremenila strukturo snega. Šlo je le do številke 25, potem je slalom odpadel.

2017

Tina si je snela smuči, tri Slovenke pa vseeno v deseterici! Dvajset tisoč gledalcev in enake razmere za vse tekmovalke! 53. Zlata lisice je bila ena najboljših tekem in najbolj veličastnih prireditev v vsej dolgi zgodovini mariborske Lisice.
V veleslalomu je zmagala Tessa Worley, v slalomu pa Mikaela Shiffrin, ki je dobila tudi kombinacijo pohorskega pokala. A tudi Slovenke so bile odlične, čeprav tokrat nobene ni bilo na zmagovalnih stopničkah. V veleslalomu je bila Ana Drev osma, v slalomu pa Ana Bucik sedma, toda za največje navdušenje je poskrbela Ilka Štuhec, najhitrejša smučarka sezone (v smuku in super veleslalomu), ki je bila v veleslalomu štirinajsta, v slalomu pa deseta. In poslovila se je največja slovenska šampionka, Tina Maze, pred ciljem si je snela smuči in odkorakala v legendo.

Naj naj

 

Največ zmag: 

- Vreni SCHNEIDER (SUI): 8 (6 x SL, 2 x VSL), 

- Anja PAERSON (SWE) 7 (5 x SL, 2 x VSL), 

- Erika HESS (SUI) 3 (SL), 

- Annemarie MOSER (AUT) 3 (1 x SL, 2 x VSL), 

- Hanni WENZEL (LIE) 3 (SL), 

- Lise Marie MOREROD 3 (1 x SL; 2 x VSL), 

- Mateja SVET (SLO) 3 (1 x SL; 2 x VSL), 

- Tina MAZE (SLO) 3 (2 x VSL, 1 x SL)

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico:

- Vreni SCHNEIDER (SUI) 15, 

- Anja PAERSON (SWE) 7, 

- Martina ERTL (GER) 6, 

- Sonja NEF (SUI) 6, 

- Tina MAZE (SLO) 6

 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico:

 

-Vreni SCHNEIDER (SUI) 20,

 

-Martina ERTL (GER) 17,

 

-Anja PAERSON (SWE) 16,

 

-Sonja NEF (SUI) 16,

 

-Erika Hess (SUI) 12

 

Največ slalomskih zmag:

- Vreni SCHNEIDER (SUI) 6, 

- Anja PAERSON (SWE) 5, 

- Erika HESS (SUI) 3

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico v slalomu:
- Vreni SCHNEIDER (SUI) 9
 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico v slalomu:
-Vreni SCHNEIDER (SUI): 12
 

Največja časovna razlika na slalomski tekmi:
- Marielle GOITSCHEL (FRA): 4,2 s (1964)
 

Najmanjša časovna razlika na slalomski tekmi:
- Rosie FORTNA (USA): 0,01 s (1969)
 

Največ veleslalomskih zmag:

- Francoise  MACCHI (FRA), 

- Annemarie MOSER PROELL (AUT), 

- Lise-Marie MORERORD (SUI), 

- Mateja SVET (SLO), 

- Martina ERTL (GER), 

- Sonja NEF (SUI), 

- Vreni SCHNEIDER (SUI), 

- Tina MAZE (SLO): 2

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico v veleslalomu:
- Vreni SCHNEIDER (SUI): 6
 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico v veleslalomu:
-Vreni SCHNEIDER (SUI): 8
 

Največja časovna razlika v veleslalomu:
- Marie-France JEANGEORGES (FRA): 2,39 s (1967)
 

Najmanjša časovna razlika na veleslalomski tekmi:
- Annemarie MOSER PROELL (AUT): 0,05 s (1970)

 

Slovenke na Zlati lisici: 

- Tina MAZE - SL: 1x1, 1x2, GSL: 2x1, 2x2, pokal: 1x1, 1x3

 

- Mateja SVET - SL: 1x1, GSL: 2x1, pokal: 2x1

 

- Urška HROVAT - SL: 1x1, 1x2 1x3, pokal: 1x1

 

- Nataša BOKAL - SL: 1x1, GSL: 1x2

 

- Špela PRETNAR - SL: 1x2, GSL: 1x2

 

- Katja KOREN - SL: 1x2 Ana DREV - GSL: 1x2

 

- Veronika ŠAREC - SL: 1x3