Zgodovina

50. Zlata lisica 2014

(01. 02. - 02. 02. 2014)

Tekmovanja

Slalom

50. Zlata lisica v Kranjski Gori premagala naravno katastrofo

Ni bilo slavje, bilo je garanje - Zaradi takšnih zmag nad vremenom je Zlata lisica doživela 50 let in jih bo še veliko - Jubilejna Zlata lisica ni praznovala, a vseeno si jo bomo za večno zapomnili; še najmanj bo k temu prispevala zmaga Fride Hansdotter, pa čeprav je bila do te tekme večna (osemkrat) druga.

Na jubilejno 50. Zlato lisico se je spravilo vreme, kakršnega Slovenija ni poznala zadnjih 50 let, zato je z uspešno izvedbo slaloma, po odpadlem veleslalomu, pohorsko tekmovanje pod Vitrancem doživelo eno največjih lisičjih in organizatorskih zmag v vsej dolgi zgodovini največje mariborske športne prireditve.

Zgodilo se je vse in še več. Do 23. januarja je bilo Pohorje zeleno, brez dneva mraza, ki bi omogočil zasneževanje. In na dan, ko se je Zlata lisica morala osmič preseliti, šestič v Kranjsko Goro, je začelo snežiti. Za Maribor prepozno, za Kranjsko Goro pa šele začetek boja z naravo mariborskih smučarskih delavcev, ki so jim na pomoč znova s celotnim organizacijskim štabom moškega pokala Vitranc priskočili Gorenjci.

Dva dni pred tekmo je čez noč zapadlo v cilju v Podkorenu 130 cm snega, na startu pod Vitrancem pa kar 180! Vso noč je dvesto delavcev odstranjevalo sneg, skupno kar sto tisoč kubičnih metrov, nato pa je noč pred veleslalom začel padati ledeni dež. Zjutraj je bila proga uničena, veleslalom je odpadel.

Toda bila je še ena noč in še slalom! Pohorci in Gorenjci spet niso spali, temveč garali na progi, in v nedeljo, ko je bilo pol Slovenije v električnem mrku, zaradi žledu, ki je opustošil slovenske gozdove in infrastrukturo, sta v Podkorenu zmagali Zlata lisica in Frida Hansdotter! Zlata lisica petdesetič, po osmih selitvah, Švedinja prvič, po osmih drugih mestih na tekmah svetovnega pokala. Ni bil (pravi) jubilej, a zapomnili si ga bomo za večno! Zaradi takšnih zmag je Zlata lisica tekma, ki vedno je!

Kljub vsem tem vremenskim nevšečnostim, se je na koncu zgodila v vsej nesreči tudi sreča za organizatorje. Če bi bilo v Mariboru dovolj snega in se Zlati lisici prav za njen največji jubilej ne bi bilo potrebno seliti, nedeljskega slaloma pod Pohorjem vseeno ne bi bilo. Le v Kranjski Gori je ta dan, namreč, snežilo, po vsej Sloveniji pa je padal ledeni dež, ki je državo za nekaj dni okoval v žled in električni mrk …

Besede zmagovalk

Frida Hansdotter, zmagovalka slaloma:

”Prve zmage sem zelo vesela. Čeprav sem se že bila pripravljena sprijazniti z drugim mestom, sem do konca upala, da bo danes moj dan in želja se mi je naposled uresničila.”

Marlies Schild, drugouvrščena v slalomu:

”Okoliščine niso bile optimalne – sneg je bil v drugem teku mehkejši in že vnaprej sem vedela, da ne bo enostavno. A kljub temu sem dala vse od sebe, zato sem z drugim mestom zadovoljna. Po včerajšnji odpovedi veleslaloma sem ostala optimistična in upala, da bo današnja tekma vseeno uspešno izvedena. Zelo sem vesela, da je organizatorjem uspelo, res so garali na progi.”

Bernadette Schild, tretjeuvrščena v slalomu:

”Računala sem na uvrstitev med najboljših pet, mesta na stopničkah nisem pričakovala. Še toliko bolj vesela sem, ker sem na njih skupaj s svojo sestro. V njej seveda ne vidim konkurence, temveč veliko podporo.”

Po prvem teku je vodila Američanka Schiffrinova, a v močnem sneženju je drugi slalom premešal favoritinje. Najprej je presenetila mlajša od sester Schild, Bernadette, ki je bila na podkorenski progi tako hitra, da ji je le 15 stotink zmanjkalo do skoka z enajstega mesta do zmage. Sestra Marlies, v prvem slalomu četrta, jo je prehitela za desetinko, Švedinja Pietilae-Holmner je smučala precej slabše, vodilna iz prvega slaloma Američanka Mikaela Shiffrin pa je že v zgornjem delu naredila večjo napako in si do konca podkorenske strmine nabrala velik zaostanek.

Od Slovenk je do točk prismučala le Maruša Ferk, ki je v drugem slalomu na strmini že skoraj padla, a bila na koncu vseeno zadovoljna: ”Z visoko startno številko sem se uspela prebiti med trideseterico, zato kljub napaki na drugi progi na olimpijske igre odhajam zelo zadovoljna.”

Bodrenje za zlati medalji

Logično, bilo jih je dosti, dosti manj kot v Mariboru. Toda bilo jih je vseeno okrog 2.000 in - predvsem - bili so pravi! Ni jih motilo, da s Koroške niso mogli čez zaprto Korensko sedlo, da so poskusili čez Italijo, pa tam niso splužili cest, in da so na koncu morali čakati in plačati, da so jih spustili skozi Karavanški predor. Tribuna v nedeljo, na drugem slalomu, je bila polna in glasna! Pa čeprav je bilo več kot pol Slovenije brez elektrike in tri četrt brez telefona. Pa čeprav je snežilo, deževalo, zmrzovalo. Pa čeprav je bila Tina na prvi progi počasna, na drugi pa diskvalificirana.

Gledalci so jo huronsko bodrili in Tina se jim je najlepše zahvalila. Najprej z besedami: ”Če sem včasih čutila neodobravanje in razočaranje občinstva, če sem končala slabše od desetega mesta, je bilo tokrat povsem drugače. Zdelo se mi je, da je ljudem vseeno, kako visoko se zavihtim ali kako nizko padem, imela sem občutek, da mi želijo najboljše. Ne v športnem smislu, ampak v življenjskem, da le želijo, da sem srečna.” Kmalu zatem pa še na olimpijskih igrah v Sočiju, z dvema zlatima medaljama!

Garanje na progi

21. januarja je zmanjkalo snega tudi pri Arehu. 23. januarja je bila snežna kontrola v Kranjski Gori. Filip Gartner je rekel: ”Zlata lisica bo v Kranjski Gori!” Zvečer je v Mariboru začelo - prepozno - snežiti.

Srečko Vilar, generalni sekretar OO: ”Veseli smo, pa čeprav z grenkim priokusom zaradi selitve. A pomembno je, da bo tekmovanje ostalo v Sloveniji, da bodo naše smučarke imele tik pred odhodom na olimpijske igre prednost domačega terena in pomoč domačih navijačev. S prijatelji iz pokala Vitranc bomo sedaj naredili vse, da bo jubilejna Zlata lisica tudi v Kranjski Gori odlično uspela.”

Večino del pri pripravi proge so opravili člani smučarskega kluba Kranjska Gora oziroma organizatorji pokala Vitranc. Novembra so imeli dovolj mraza, da so podkorensko strmino dobro zasnežili, potem pa so ta sneg uspeli ohraniti. Rečnikova pohorska ekipa se jim je pridružila v četrtek zjutraj, ko so Kranjskogorci večer pred tem smučišče že natopili (injicirali v sneg) z vodo. 35 Pohorcev bi naj tako poskrbelo le še za finiš, a v četrtek je začelo močno snežiti in zapadlo je več kot meter snega. Potem je sledila mobilizacija, združena ekipa je ponoči iz petka na soboto štela že 200 ljudi.

Andrej Rečnik: ”Oboji smo pravi entuziasti. Odlično sodelujemo. Mi ljubimo Zlato lisico, oni Pokal Vitranc, vsi pa delamo za smučarijo.”

Milan Lesjak, 75 let, od prve Zlate lisice zraven, kot fotograf, smučarski učitelj, sodnik, predvsem pa na progi s svojimi Pohorci. ”Saj sem vendar ponosen Pohorc, ki ljubi svoj hrib!”

Seveda pa vsi zaradi selitve niso bili zadovoljni. Zlato lisico za jubilej, četudi leto dni pozneje, so hoteli pač v Mariboru, češ, ”Imeti 50. obletnico v drugem kraju - to ni to. Ne more se primerjati 10.000 gledalcev pod Pohorjem in nekaj sto v Kranjski Gori. V takem primeru je bolje, da letos ni nič, prihodnje leto pa velika obletnica v Mariboru.”

Ker so glede selitve po Mariboru krožile različne informacije in mnenja, je organizacijski odbor 50. Zlate lisice na zadnji seji pred odhodom v Kranjsko goro odgovoril na najbolj pogosta vprašanja in podrobneje pojasnil svojo odločitev o selitvi v Kranjsko Goro.

Ali na Pohorju po zadnjem sneženju ni dovolj snega, da bi bilo Zlato lisico mogoče izvesti v Mariboru?

Po pravilih smučarske zveze je potrebno zagotoviti vse potrebno za izvedbo tekmovanja vsaj 1 teden dni pred tekmo, zato FIS tudi pošlje snežnega kontrolorja, ki opravi kontrolo snežne podlage in ugotovi, ali je ta dovolj kakovostna, da bo upoštevajoč vremensko napoved mogoče izvesti tekmovanje. Snežna kontrola FIS je bila v primeru Zlate lisice 23. januarja. Ta dan na Pohorju nismo imeli ne snega in ne proge, zato smo se že pred tem morali odločiti za rezervno varianto v Kranjski Gori. Filip Gartner, snežni kontrolor FIS, je pregledal progo v Podkorenu in ugotovil, da je v takšnem stanju, da bo tekmovanje v Podkorenu mogoče izvesti. Nato je ponoči začelo v Mariboru snežiti in zapadlo je do 20 centimetrov snega. A takrat je bilo že prepozno, saj je bilo to premalo za izvedbo tekmovanja. Hkrati tudi ne gre le za progo, temveč za kompletno organizacijo, vključno s televizijskim prenosom. Tekmovanje v Mariboru bi lahko izvedli, če bi sneg zapadel teden dni prej, torej okrog 15. januarja.

Naravni sneg za tekmovanje verjetno ni najbolj ustrezen. Kako mora biti preparirana proga za vrhunske smučarke?

Če je naravnega snega dovolj, ga je seveda mogoče dovolj kakovostno utrditi. A za to je potrebna debelina snežne odeje vsaj 40 centimetrov. Potrebno je tudi dovolj časa, da se ta snežna odeja utrdi z vodo.

Koliko dni pred tekmo mora biti proga nared? Kdaj si jo po pravilih ogleda funkcionar FIS?

Kot rečeno, snežna kontrola FIS je bila 23. januarja, torej teden dni pred začetkom tekmovanja, ko snežni kontrolor pregleda progo.

Zakaj ni bilo mogoče tekmovanja prestaviti na poznejši termin?

Termina tekmovanja ni mogoče prestavljati, saj za to enostavno ni prostih terminov v koledarju svetovnega pokala. Tudi zaradi tega je snežna kontrola dovolj zgodaj, da lahko direktor svetovnega pokala v primeru neustrezne proge najde novo prizorišče v istem terminu. Dodatno so letos še olimpijske igre, ki se začnejo takoj po Zlati lisici. Za spremembo termina torej ni nobenih možnosti.

Kdaj se dela koledar tekmovanj za prihodnjo sezono in posledično kdaj je bil določen termin za letošnjo Lisico?

Okvirni termin se dela za več let naprej, potrdi pa se dve leti naprej.

Mar bi bilo 50 Lisic na prenizkem hribu …

Dilema o selitvi jubileja je bila tudi tema uvodnika Uroša Mencingerja za Mariborski feljton Radia Maribor:

”Dopoldan je Filip Gartner odobril selitev v Kranjsko Goro, ponoči je v Mariboru prvič to zimo snežilo … Morda se marsikomu zdi, da bi bilo letos bolje sporočiti Atleju Skaardalu: ”Nimamo snega, zato tokrat Zlate lisice ne moremo organizirati. Prihodnje leto spet …”

Zagotovo to ne bo pravi abraham mariborske Zlate lisice v Kranjski Gori … Brez množice gledalcev na snežnem stadionu ob hotelu Arena, brez Pohorcev na progi dan in noč že tri tedne prej, brez otvoritve tekmovanja v centru mesta, brez Vinagove kleti …

Toda, če bi se letos predali, bi bil to konec Zlate lisice! To bi bila izdaja Dušana Senčarja, ki je šel vedno z glavo skozi zid in se mu leta 1974 ni zdelo prenoro Zlate lisice preseliti celo čez mejo, v avstrijski Badgastein!

To bi bila izdaja tekme, ki vedno je! To bi bila sramotna predaja pred vsemi težavami, ki so se zgrnile nad smučarsko Pohorje, nad smučarski klub Branik in nad kar ves Maribor! Če bi se letos predali, bi zanikali vseh ponosnih, slavnih, uspešnih 50 let največje in najdaljše mariborske prireditve!

Mar bi se 1964. leta Zlata lisica sploh rodila, če bi Dušan Senčar, Franci Čop in Marjan Kožuh mislili, da je Pohorje prenizko, predaleč, premalo znano …?! Prvo tekmovanje je bilo zadnjega februarja in prvega marca! Na hribu, ki je visok le tisoč metrov!

Mar bi bilo 50 Lisic, če bi že na tretji obupali, ker je bilo za veleslalom snega premalo, za slalom pa preveč?!

Mar bi, ne nazadnje, Rosie Mittermaier osvojila 3 zlate olimpijske medalje, če bi se leta 1968 iz Maribora vrnila domov jokajoč: ”Mamica, ne bom več smučala, v Mariboru sem bila v slalomu zadnja …”

Mar bi bila Zlata lisica članica Big 5, največjih in najbolj znanih alpskih smučarskih tekmovanj, bi bila stalnica v koledarju svetovnega pokala, bi imela rezervirane termina za najmanj pet let naprej, če se ne bi osemkrat selila, če bi se osemkrat predala?!

Mar bi bile OI v Sarajevu 1984. leta, če prav Zlata lisica ne bi celemu svetu 1975. leta ne bi pokazala, da tudi v Sarajevu pada sneg in da je Jahorina tako lepa planina?!

Bi Tina Maze porušila vse rekorde v osvajanju točk svetovnega pokala v lanski sezoni, bi slovenske smučarke in smučarji osvojili en velik kristalni globus, šest majhnih ter enajst srebrnih in dvanajst bronastih medalj svetovnega pokala, če se Zlata lisica ne bi 1978. leta z vrha Pohorja, kjer je pet let prej le 14 smučark končalo slalom, ne bi preselila v dolino, kjer je 325 metrov nad morjem najnižji cilj na svetu? Ker potem leto zatem ne bi mogle Slovenke prav na Zlati lisici osvojiti svojih prvih točk svetovnega pokala!

Kot da ne bi bilo lažje leta 1982 silvestrovati, namesto se iz doline spet seliti na vrh na fisko! A potem leto zatem Mateja Svet ne bi mogla na Zlati lisici osvojiti 15. mesta in prvič svet opozoriti na svoj velik talent.

Dokazov za pohorsko, mariborsko, branikovsko pod narekovaji norost je v 50. letih več kot dovolj. A to nam priznava ves svet! Povsod drugod jim je jasno, da niso sposobni v tednu dni tako velikega tekmovanja preseliti 200 kilometrov daleč. Kje bi pa tako hitro našli veceje za gledalce na kmetovi njivi pod Vitrancem, kje kontejnerje za serviserje ekip v preozki ciljni areni Podkorena, kje helikopter za nujne primere brez pristajalnega prostora?

Sam kot vodja press centra imam v Habakuku idealne razmere za delo več kot 300 poročevalcev iz vsega sveta. V Kranjski Gori pa le klet starega hotela, brez oken in Vinagove kleti.

Pa bo vseeno 1. in 2. februarja šlo enoglasno v svet: ”Jubilejna 50. mariborska Zlata lisica je v Kranjski Gori odlično uspela!”

Stečaj pohorskih žičničarjev

Selitev jubilejne Zlate lisice v Kranjsko goro pa je bil šele začetek najbolj turbulentnega in žalostnega leta v zgodovini smučarskega Pohorja. Zlata lisica in z njo smučarski klub Branik sta sicer z uspešno izvedbo (vsaj) slalomske tekme za svetovni pokal, s pomočjo varčevanja ob selitvi, kljub jubileju - brez javnega žrebanja startnih številk, koncerta, sprejemov .. -, preživela. To pa ni uspelo Športnemu centru Pohorje, upravitelju Pohorske vzpenjače in največjemu pohorskemu hotelirju, ki so ga najprej prevzele banke upnice, nato pa je podjetje pod okriljem Slabe banke (DUTB) šlo v stečaj.

Zato že med 50. Zlato lisico v slovenskih medijih niso odmevali le slalomski boji smučark na progi v Kranjski gori in organizatorski boji Pohorcev in Kranjskogorcev na progi v Podkorenu, temveč tudi namigi o finančnih težavah SK Branik.

Srečko Vilar, generalni sekretar OO Zlate lisice, glede namigov o propadu najuspešnejšega slovenskega smučarskega kluba: ”Stečaj ŠCP ne ogroža Zlate lisice! Z Zlato lisico je povezan zgolj Smučarski klub Branik, ne pa Športni center Pohorje! Da bo klub propadel, so težke besede, res pa je, da ima klub finančne težave še iz časov, ko je bil upravljavec sistema na Pohorju. Zato smo izvolili novo vodstvo, ki se je takoj lotilo finančnega prestrukturiranja in sanacije. V preteklosti se je klub zadolževal, ker je upravljal s sistemom žičnic in deloval kot gospodarska družba, v prihodnje pa bo to spet le športno društvo, ki se ne bo ukvarjalo z gospodarskimi stvarmi, temveč s športom, smučarijo in organizacijo Zlate lisice.”

Boštjan Tancer, novi predsednik SK Branik: ”Ob odpovedi ene tekme ne moremo vnaprej govoriti o neki strašni dodatni finančni škodi.”

”Še raje kot smučali, so poslovali” je bil naslov celostranskega članka na drugi strani mariborskega časopisa dan po tekmi. Toda na 18. strani, v športnem delu časopisa, se je našel prostor tudi za celostransko reportažo mlade Večerove novinarke iz Podkorena. ”Velika hvala Kranjski Gori in Mariboru za izpeljano tekmo,” je v njej dejal Francoz Lionel Agoutin, pilot iz Pariza, stalni spremljevalec - navijač najboljših alpskih smučark po vseh evropskih smučiščih. Sicer pa je tudi predsednik države Borut Pahor z vročino vstal iz postelje in se odpeljal v Kranjsko Goro. ”Vsem, ki so se trudili minule dni, godi, da jih pride kdo pohvalit za njihov trud.”

Predsednik OO Drago Cotar ob jubileju

Uvodnik v uradnem biltenu 50. Zlate lisice:

”Spoštovani smučarski prijatelji! Zlata lisica je stara šele 50 let! Resda je starejša od vseh drugih največjih smučarskih tekmovanj, toda, čeprav z velikim ponosom gledamo na njeno dolgo in tako uspešno zgodovino, zremo vseeno predvsem v prihodnost. Kaj vse se je na Pohorju v teh petdesetih lisičjih letih zgodilo in naredilo! Resda, sedaj so težki časi, a saj smo prav organizatorji Zlate lisice v vseh teh letih neštetokrat dokazali, da zmoremo in uspemo, ko bi vsi drugi že obupali in se predali. Kaj vse je šele pred nami!

Zato je bila odločitev o selitvi Zlate lisice prav za njen veliki jubilej težka, toda odločna. Seveda, dosti raje bi jo izvedli v Mariboru, toda to niti najmanj ne pomeni, da Zlata lisica tudi v Kranjski Gori ne bo velika in jubilejna. V petdesetih letih je tekmovanje samo dvakrat odpadlo! Maribor ima najnižji cilj med vsemi tekmami svetovnega pokala, a vseeno je Zlata  lisica tista tekma, ki vedno je. Osemkrat se je Zlata lisica morala seliti, v Badgastein, na Jahorino in zdaj bomo šestič v Kranjski Gori. To pomeni, da bi povsod drugje tekmovanje osemkrat odpovedali. Le pohorski lisjaki se nikoli ne predajo!

Zato je mariborski pohorski pokal za Zlato lisico eno najstarejših alpskih smučarskih tekmovanj na svetu, z najdaljšo tradicijo vrhunskih smučarskih bojev in organizatorskih uspehov ter zmag nad naravo! Zato se vsako leto najboljše alpske smučarke rade vračajo v Maribor - zaradi gostoljubja celotnega mesta in še posebej organizatorjev iz Smučarskega kluba Branik! In zato so letos žalostno sprejele vest o zelenem Pohorju, a se hitro spomnile, kako odlični tekmi smo pred dvema letoma organizirali v Kranjski Gori!

Zato je vsako leto na Zlati lisici pod Pohorjem rekordno število gledalcev, ne le iz Maribora in Slovenije, temveč tudi iz sosednjih in bolj oddaljenih držav - zaradi vrhunskih smučarskih bojev v enkratni smučarski areni, do koder jih pripelje mestni avtobus in od koder se vidi na okoliške vinske griče! Zato jih bo letos morda pod Podkorenom nekaj manj kot bi jih bilo pod Pohorjem, toda še vedno več kot na marsikateri drugi tekmi svetovnega pokala!

Zato so vsako leto z Zlato lisico tudi številni mednarodni in domači sponzorji - zaradi velike odmevnosti prireditve, ki je vsako leto v samem vrhu po medijski odmevnosti svetovnega pokala v alpskem smučanju!

Zato je vsaka Zlata lisica nekaj posebnega!

Vsem, tekmovalkam, njihovim trenerjem in spremljevalcem, novinarjem, sponzorjem in gledalcem, ki bodo navijali za najboljše smučarke na svetu, želim iskreno in veliko dobrodošlico na 50. Zlati lisici! Vsem organizatorjem, tako iz Maribora in Smučarskega kluba Branik, kot iz Kranjske pokale in pokala Vitranc, ki so znova naredili vse in še veliko več, da je Zlata lisica že pol stoletja pojem v smučarskem svetu, pa izrekam največjo zahvalo in priznanje!”

Zgodba o odpovedi veleslaloma

Že barva je povedala vse. Najprej barva snega, ki se je čez noč iz beline spremenila v umazano rumeno in sivo, nato barva pelerin trenerjev in žirije tekmovanja. Vsi so bili v črnem, ko so se ob ob 10. uri zbrali na ciljni črni. Atle Skaardal je najprej vprašal za mnenje predstavnika trenerjev. ”Nevarno je, zaradi vidljivosti in snega ob progi. V takšnih razmerah tekma ni mogoča!” Nekaj jih je omenilo še slabo vidljivost zaradi dežja. Skaardal jim je pritrdil: ”Varnost tekmovalk je na prvem mestu. Smučina med vratci v širini dveh metrov je sicer dovolj utrjena, toda nevaren je sneg ob progi, ki se ga ni dalo povsem odstraniti.” Nato je vprašal za mnenje še vodjo tekmovanja Gorazda Bedrača: ”Naredili smo, kar smo lahko. Kot organizatorji si seveda želimo tekmo, toda spoštujemo vaše mnenje.” Direktor Skaardal je nato povzel: ”Večinsko mnenje je, da tekme ni mogoče izvesti. Veleslalom je odpovedan, jutrišnji spored ostaja nespremenjen.”

Borba za veleslalom je trajala vso noč. Najprej so šli na progo teptalni stroji, ne da teptajo, temveč da odstranijo skoraj meter novega snega. Nato se je ob treh zjutraj začela odločilna bitka. Na progo je šlo več kot dvesto smučarskih delavcev obeh organizacijskih odborov, Mariborčani in Kranjskogorci družno proti naravi. Ko so odstranili več kot sto tisoč kubičnih metrov snega, je nadnje začela metati ledeni dež. Slabše ne bi moglo biti. Tako kot so odstranjevali sneg, se je hkrati spreminjala struktura snežne podlage. Ledeni dež je z veliko hitrostjo zastrupljal sneg. Tega v Podkorenu še niso doživeli. Srečo Medved, generalni sekretar pokala Vitranc, ki je na tem terenu organiziral že nešteto tekmovanj, je obupano ugotovil: ”Še nikoli ni bilo tako …” Filip Gartner, snežni kontrolor FIS, ki je pred tednom dni, ko je bilo ob progi še vse zeleno, dejal, da bi bila tekma lahko že takrat, pa: ”Proti takšnemu vremenu se ne da!”

Tehnični delegat FIS Hans Grogl je sicer ugotovil: ”Smučina med vratci je zelo dobro utrjena. Organizatorji so naredili vse, kar so lahko. Toda vidljivost je slaba, in ob straneh se delajo kupi snega …”

Zgoraj je bila megla, vmes je padal ledeni dež, spodaj je deževalo, vidljivost je bila slaba. Delavci so novozapadli sneg odstranili, toda to ni bilo dovolj. Kranjska Gora se je čez noč iz največje zime - vremenoslovci so napovedali največ 80 centimetrov snega, zapadlo pa ga je 130 -, spremenila v turobno, oblačno, deževno pomlad. Problem je bil sneg ob progi in njeni idealni smučini. Vreme je nad njega spustilo strup, ki ga je pobralo nekje v saharski Afriki. Prejšnji dan sneg, naslednji dan puščavska umazanija …

Teden dni pred olimpijskimi igrami nihče ni hotel tvegati, da bi se katera tekmovalka poškodovala. Smučarka, ki bi zavozila iz idealne smučine, bi zapeljala v gnili sneg in ta je za poškodbe najbolj nevaren. Atle Skaardal je zato odločitev prepustil trenerjem. Trenerji pa drugače odločiti niso mogli. Ko so se zbrali v ciljni areni, so bili v črnih pelerinah kot pogrebci … Aleš Vidic, vodja pokala Vitranc, je vseeno vprašal: ”Če bodo takšne razmere v Sočiju, kaj bi potem odločili?” Atle Skaardal ni imel odgovora. ”Tega ne vem …”

Šlo je le še za to, kaj bo jutri. Andrea Massi je navijal za veleslalom, a Atle Skaardal je bil odločen. ”Veleslalom je odpovedan, jutri bo slalom!”

Srečko Vilar (po odpovedi veleslaloma, v Delu): ”Seveda, vsaka odpoved tekmovanja pomeni črno oziroma negativno piko v beležnici Skaardala in celotnega sistema tekmovanj. Kaj se bo z ženskim svetovnim pokalom dogajalo po letu 2016, ne vemo. Pri ženskah so precejšnje težave, ker se marsikdo poteguje za organizacijo tekme. Mi pripravljamo tradicionalno, klasično tekmo, kar je velika prednost. Spet se napoveduje paralelne slalome. Za njihovo pripravo bodo gotovo imeli prednost izkušeni organizatorji.”

Novi pokali za zmagovalke Zlate lisice

potem ko je Zlata lisica leta 2013 osvežila celostno grafično podobo z novim logotipom, je leta 2014 temu prilagodila še tradicionalne kristalne pokale, ki jih prejmejo zmagovalke v slalomu in veleslalomu. Pokale že dolga leta izdelujejo v Steklarni Rogaška. Nove pokale Zlate lisice je oblikovala Tanja Mudrinič.

Prehodni pokal z vgraviranimi imeni zmagovalk vsakoletne kombinacije Zlate lisice, ki je prav tako iz brušenega stekla, ostaja enak. Ker se pokal zamenja, ko na njem zmanjka prostora za ploščice z imeni zmagovalk pohorskega pokala, so ga doslej morali zamenjati šele enkrat.

Ob točkah svetovnega pokala, denarnih nagradah in kristalnih pokalih dobijo najboljše na Zlati lisici tudi posebne nagrade v točkovanju kombinacije obeh posamičnih tekem. To so potem tri najboljše pohorske – zlate lisičke.

Pohorski pokal za Zlato lisico je v bistvu nastal še pred svetovnim pokalom, prvi leta 1964, drugi 1967! Četudi najboljše alpske smučarke na svetu tega danes najbrž sploh več ne vedo, je bila dolgo časa na mariborski Zlati lisici najbolj zaželena in vredna nagrada prav pohorski pokal, za skupno zmago obeh pohorskih tekem. Smučarke so dobile okrog vratu lisičje kožuhe, prehodni pokal Zlate lisice pa vgravirano ime nove zmagovalke.

Tradicionalne nagrade v kombinaciji za pohorski pokal so bila do leta 1995 lisičja krzna, od takrat pa kožuhe zamenjujejo zlate broške, iz rumenega, belega in rdečega zlata, z dragimi kamni.

Dodatna nagrada na Zlati lisici je broška diamantne lisice, namenjena tekmovalki, ki je v kombinaciji pohorskega pokala najboljša trikrat v presledkih ali dvakrat zapored. Broške Zlate lisice, zlate, srebrne, bronaste in diamantno, izdeluje Zlatarstvo Diana iz Maribora.

Seveda pa se tudi v alpskem smučanju že dolgo ne tekmuje več le za pokale. Najboljših deset v vsaki disciplini čakajo lepe denarne nagrade - denarni nagradni sklad na 50. Zlati lisici je na posamezni tekmi 80.600 evrov, tako da si bodo smučarke v dveh dneh v Kranjski Gori razdelile kar 161.200 evrov.

Zahvala požrtvovalnim sodelavcem

V imenu celotnega Organizacijskega odbora, v imenu Tehničnega odbora in v imenu Smučarskega kluba Branik so se sodelavcem ob koncu 50. Zlate lisice za pomoč in trud ob izvedbi jubileja zahvalili predsednik SK Branik Boštjan Tancer, vodja tekmovanja Gorazd Bedrač in generalni sekretar Srečko Vilar:

”Spoštovani sodelavci na 50. Zlati Lisici! S skupnimi močmi smo uspešno izpeljali jubilejno 50. Zlato Lisico! Vsekakor je res, da je Zlata Lisica v preteklosti doživela že zelo veliko hudih in še hujših situacij – zato je v tem trenutku najpomembneje, da nam je s skupnimi močmi ponovno uspelo izpeljati vrhunski športni dogodek.

Če se zelo na kratko ozremo nazaj, se hitro spomnimo prve polovice januarja, ko smo nemočno spremljali vremenske napovedi – ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše. Na kartah smo iskali razloge, zakaj verjamemo, da se bo pojavila fronta, ki bo nad naš Breg pripeljala obilico snega. Nesrečnega 23. januarja, ko je bila v skladu s pravili Mednarodne smučarske organizacije predvidena snežna kontrola, na Pohorju ni bilo ne duha, ne sluha o prepotrebnem snegu. Odločitev, ki je morala biti odločna, v tem primeru sicer zelo težka, je ponovno prinesla selitev Zlate Lisice v Kranjsko Goro. Nemudoma so začeli teči zelo kratki roki – bilo je jasno, da bo ponovno prevladala pregovorna »pohorska trma in vztrajnost«. Ker se tudi Kranjska gora ni kopala v obilici snega, je bilo ključno vprašanje, ali bomo uspeli zagotoviti zadostno količino kvalitetne snežne podlage. Že dan po snežni kontroli pa je se začel vremenski rodeo, in stvari so se praktično spreminjale iz ure v uro.

Že v torek, sredo, je postalo jasno, da bodo problemi na dan tekme popolnoma drugačni, kot smo jih pričakovali. Nikogar več ni bilo strah, ali bomo imeli dovolj snega – začelo se je pojavljat vprašanje, kako in kam umakniti odvečno količino snega. Vsi smo vedeli, da bo novega snega ogromno, toda niti v najhujših sanjah nismo verjeli, da se bomo pogovarjali o metrih snega.

V teh težkih trenutkih ste ponovno dokazali, tako slovenski kot tudi mednarodni smučarski in športni javnosti, da smo Pohorci sposobni nemogočega. Na vsaki točki organizacije je bilo ključno vprašanje – kako to izpeljati ob takšni količini novozapadlega snega. Nedvomno je bilo najtežje delo opravljeno na progi. In kar je najbolj pohvalno, klub ekstremnim razmeram je bila po zagotovilih predstavnikov FIS, na čelu s šefom ženskega svetovnega pokala Atlejem Skaardalom, v petek zvečer proga vrhunsko pripravljena.

Ampak, ker je narava neizprosna, je najtežji del šele čakal. Negotova narava nas je prisilila, da smo v petek zvečer z veliko strahu in negotovosti pogledovali v nebo. V soboto zjutraj smo se ob 2h odpravili na progo, in pričeli z zadnjim dejanjem. Ponovno je bilo narejeno vse, in še več – ampak megla, dež s snegom, obilica mokrega snega tik ob progi in prihajajoča Olimpijada so predstavljale prevelik riziko – tekma je bila odpovedana zaradi katastrofalnih vremenskih razmer. Na račun organizatorjev ni bila možna drugačna ocena, kot čista šolska – sedi pet. Vendar vreme je bilo neizprosno, veleslalom je odpadel. Ker pa je kozarec napol poln, in nikoli na pol prazen, je prišla nedelja, in vsem nam pripeljala nasmeh na obraz. Kljub vsemu prej opisanemu smo izpeljali vrhunsko slalomsko tekmo in ženski karavani svetovnega pokala zaželeli vse najboljše na Olimpijskih igrah v Sočiju.

Dragi sodelavci – kot smo skupaj neštetokrat ugotovili – z nadčloveškimi napori je bila izpeljana tekma, ki pomeni nadaljevanje 50-letne tradicije. Slovenija ima zelo malo takšnih blagovnih znamk, kot je Zlata Lisica. Ta ista Zlata Lisica pa ima v mednarodni javnosti ugled in veljavo predvsem zaradi tega, kar se je letos ponovno potrdilo: mednarodna smučarska zveza ima garancijo, da bomo organizatorji naredili nemogoče in presegli človeške zmožnosti, da bomo tekme izpeljali. Večkrat je bilo povedano – če ne bi bilo vloženega toliko truda v izvedbo veleslalomske tekme, tudi slaloma ne bi izpeljali.”

Kronika

 

1964 - rojstvo Zlate lisice - trije očetje: Dušan Senčar, Marjan Kožuh in Franci Čop

1965 - zgraditev tribune za gledalce na slalomišču pod Bellevuejem

1966 - zaradi pomanjkanja snega odpovedali veleslalom, pred slalomom pa ga je zapadlo toliko, da ga je bilo skoraj preveč

1967 - zgrajena cesta na Pohorje

1968 - zadnje mesto v slalomu je osvojila poznejša trikratna olimpijska zmagovalka Rosie Mittermaier

1969 - načrti za izgradnjo turističnega Pohorja

1970 - prvič za svetovni pokal

1971 - prvič evrovizijski prenos s Pohorja

1972 - prvič v zgodovini ženskega alpskega smučanja dva teka veleslaloma

1973 - v slalomu uvrščenih le 14 smučark, tehnični delegat je odpovedal veleslalom

1974 - prva selitev, v Badgastein

1975 - druga selitev, v Sarajevo in na Jahorino

1976 - tretja selitev, v Kranjsko Goro

1977 - lisica se je vrnila v mariborski brlog

1978 - tekma v dolini, najnižji cilj na svetu, 325 metrov nad morjem

1979 - naše smučarke prvič do točk svetovnega pokala

1980 - v tednu dni tisočkrat prehodili progo

1981 - prvi snežni jezik na poseki in stavka smučark v slalomu

1982 - za Silvestrovo selitev na zgornjo progo

1983 - zadnjič na zgornji progi pod Bellevuejem?

1984 - prvi velik uspeh naših smučark

1985 - v Mariboru tudi moški, ki pa jim slalomišče ni “dišalo” in so se uprli

1986 - prvič Lisičkin koncert

1987 - zbuldožiran snežni stadion

1988 - četrta selitev, v Kranjsko Goro, in dvojna zmaga Mateje Svet

1989 - drugi snežni jezik in imenitna svetovna predstavitev mariborskega snežnega stadiona

1990 - zmaga Mateje Svet pred 20 tisoč gledalci

1991 - peta selitev, v Kranjsko Goro, in zmaga Nataše Bokal

1992 - uspešen slalom, odpovedan veleslalom

1993 - imenitna 30-letnica Zlate lisice

1994 - Urška Hrovat in Maribor kot Kitzbuehel

1995 - slalom zaradi dežja v dveh dneh in imenitne Slovenke

1996 - 40 tisoč gledalcev v treh dneh; zaman čakali Samarancha

1997 - v ciljni areni novi hotel Arena, med gledalci tudi Juan Antonio Samaranch, na tekmi pa zlata lisica Urški Hrovat

1998 - prva odpoved v 35 letih! Jubilejna 35. Zlata lisica je bila nesrečna

1999 - uspešen drugi poskus 35-letnice; prvič tudi super veleslalom in silvestrovanje smučark v šotoru ob progi

2000 - zimska idila pod Pohorjem; prva norveška zmaga, pred najboljšo slalomistko sezone Špelo Pretnar

2001 - ena tekma, kljub izredno visokim temperaturam, dobljena, druga izgubljena

2002 - z mesta predsednika OK se je umaknil oče Zlate lisice Dušan Senčar

2003 - ob dveh zjutraj pred tekmo je bilo plus osem, tekma pa je dobila oceno: “Brezhibno!”

2004 - Jubilej, toda brez obeh “očetov”, Zlate lisice Dušana Senčarja in pohorskih smučišč Francija Čopa.

2005 - Dvakrat najhitrejša Tina Maze! Druga slovenska zmaga pod Pohorjem, prva veleslalomska!

2006 - Snežni stadion je bil zalit s snegom, a odjuga je odnesla veleslalom.

2007 – Šesta selitev.  V Podkorenu enotna ocena tekmovalk in trenerjev: “Najboljša proga sezone,”, v Kranjski Gori štajersko-gorenjski praznik.

2008 - Trije ranjeni med organizatorji, izpahnjena rama, izpahnjeno koleno in potrgana tetiva, smučarke pa v dežju in ledu brez težav

2009 - Vse idealno: na tekmah dva dneva sonca, na tribunah dva predsednika, v ciljni areni nova Arena, na Pohorju novi hotel Videc, pri Arehu nova šestsedežnica Pisker, na progi pa najhitrejša Tina Maze! 15.000 gledalcev  ob progi in 200 milijonov pred TV!

2010 – Zmaga Pohorja! Steber gondole je pokleknil pod bremenom 52-letne starosti samo 157 dni zatem pa nova osemsedežna gondolska žičnica z zmogljivostjo 2.400 potnikov na uro.

2011 - Dvanajst dni +16 stopinj! Trinajsti dan je tekmovanje bilo, toda brez rezultatov. Prekinjen veleslalom in odpovedan slalom.

2012 - Zlata lisica se je moralo sedmič seliti, petič na Gorenjsko. V dveh dneh je bilo v Podkorenu več kot 13.000 gledalcev.

2013

Rekordno število gledalcev, tako pod Pohorjem, kjer se jih je v dveh dneh zbralo več kot 40 tisoč, kot tudi pred TV zasloni. Tina Maze z drugim mestom v veleslalomu in zmago v slalomu zlata pohorska lisička!

2014

Za 50-letni jubilej se je zgodilo vse in še več. Zlata lisica se je morala osmič preseliti, šestič v Kranjsko Goro. Dva dni pred tekmo je čez noč zapadlo v cilju v Podkorenu 130 cm snega, na startu pod Vitrancem pa kar 180, nato pa je noč pred veleslalom začel padati ledeni dež. Zjutraj je bila proga uničena, veleslalom je odpadel. V nedeljo je bilo pol Slovenije zaradi žledu v električnem mrku, toda v Podkorenu sta zmagali Zlata lisica in Frida Hansdotter!

2015

Zlata lisica je dobila, toda Tina Maze je izgubila. Na razočaranje 26 tisoč gledalcev je ostala brez uvrstitve, kar jo je na koncu sezone stalo tudi skupne zmage v svetovnem pokalu. Toda zato je zmagala Zlata lisica! Tekmovanje je odlično uspelo in direktor svetovnega pokala za ženske Atle Skaardal je po tekmovanju izjavil: ”Zelo, zelo dobro, odlično opravljeno delo!”

2016

Teden dni pred tekmo je bilo v Mariboru pomladno vreme in med veleslalomom je bilo v cilju 17 stopinj, toda proga je bila pomrznjena in trda kot beton. V čudovitem vremenu je 9.000 gledalcev bučno pozdravilo drugo mesto Ane Drev in zmago Zlate lisice nad vremenom.

Toda narava je udarila nazaj. Oblačna in topla noč je spremenila strukturo snega. Šlo je le do številke 25, potem je slalom odpadel.

2017

Tina si je snela smuči, tri Slovenke pa vseeno v deseterici! Dvajset tisoč gledalcev in enake razmere za vse tekmovalke! 53. Zlata lisice je bila ena najboljših tekem in najbolj veličastnih prireditev v vsej dolgi zgodovini mariborske Lisice.
V veleslalomu je zmagala Tessa Worley, v slalomu pa Mikaela Shiffrin, ki je dobila tudi kombinacijo pohorskega pokala. A tudi Slovenke so bile odlične, čeprav tokrat nobene ni bilo na zmagovalnih stopničkah. V veleslalomu je bila Ana Drev osma, v slalomu pa Ana Bucik sedma, toda za največje navdušenje je poskrbela Ilka Štuhec, najhitrejša smučarka sezone (v smuku in super veleslalomu), ki je bila v veleslalomu štirinajsta, v slalomu pa deseta. In poslovila se je največja slovenska šampionka, Tina Maze, pred ciljem si je snela smuči in odkorakala v legendo.

Naj naj

 

Največ zmag: 

- Vreni SCHNEIDER (SUI): 8 (6 x SL, 2 x VSL), 

- Anja PAERSON (SWE) 7 (5 x SL, 2 x VSL), 

- Erika HESS (SUI) 3 (SL), 

- Annemarie MOSER (AUT) 3 (1 x SL, 2 x VSL), 

- Hanni WENZEL (LIE) 3 (SL), 

- Lise Marie MOREROD 3 (1 x SL; 2 x VSL), 

- Mateja SVET (SLO) 3 (1 x SL; 2 x VSL), 

- Tina MAZE (SLO) 3 (2 x VSL, 1 x SL)

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico:

- Vreni SCHNEIDER (SUI) 15, 

- Anja PAERSON (SWE) 7, 

- Martina ERTL (GER) 6, 

- Sonja NEF (SUI) 6, 

- Tina MAZE (SLO) 6

 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico:

 

-Vreni SCHNEIDER (SUI) 20,

 

-Martina ERTL (GER) 17,

 

-Anja PAERSON (SWE) 16,

 

-Sonja NEF (SUI) 16,

 

-Erika Hess (SUI) 12

 

Največ slalomskih zmag:

- Vreni SCHNEIDER (SUI) 6, 

- Anja PAERSON (SWE) 5, 

- Erika HESS (SUI) 3

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico v slalomu:
- Vreni SCHNEIDER (SUI) 9
 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico v slalomu:
-Vreni SCHNEIDER (SUI): 12
 

Največja časovna razlika na slalomski tekmi:
- Marielle GOITSCHEL (FRA): 4,2 s (1964)
 

Najmanjša časovna razlika na slalomski tekmi:
- Rosie FORTNA (USA): 0,01 s (1969)
 

Največ veleslalomskih zmag:

- Francoise  MACCHI (FRA), 

- Annemarie MOSER PROELL (AUT), 

- Lise-Marie MORERORD (SUI), 

- Mateja SVET (SLO), 

- Martina ERTL (GER), 

- Sonja NEF (SUI), 

- Vreni SCHNEIDER (SUI), 

- Tina MAZE (SLO): 2

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico v veleslalomu:
- Vreni SCHNEIDER (SUI): 6
 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico v veleslalomu:
-Vreni SCHNEIDER (SUI): 8
 

Največja časovna razlika v veleslalomu:
- Marie-France JEANGEORGES (FRA): 2,39 s (1967)
 

Najmanjša časovna razlika na veleslalomski tekmi:
- Annemarie MOSER PROELL (AUT): 0,05 s (1970)

 

Slovenke na Zlati lisici: 

- Tina MAZE - SL: 1x1, 1x2, GSL: 2x1, 2x2, pokal: 1x1, 1x3

 

- Mateja SVET - SL: 1x1, GSL: 2x1, pokal: 2x1

 

- Urška HROVAT - SL: 1x1, 1x2 1x3, pokal: 1x1

 

- Nataša BOKAL - SL: 1x1, GSL: 1x2

 

- Špela PRETNAR - SL: 1x2, GSL: 1x2

 

- Katja KOREN - SL: 1x2 Ana DREV - GSL: 1x2

 

- Veronika ŠAREC - SL: 1x3