Zgodovina

48. Zlata lisica 2012

(22. 01. - 23. 01. 2012)

48. Zlata lisica
21. in 22. januar 2012
Kranjska Gora

Začele so se priprave na 1. februar 2014!
Vreme je v Mariboru nagajalo tudi v drugem poskusu – leto pred tem je Zlata lisica odpadla -, a na koncu je le posijalo sonce. Pa čeprav v Podkorenu … Zlata lisica se je moralo sedmič seliti, petič na Gorenjsko.
48. Zlata lisica v Kranjski Gori je odlično uspela! V dveh dneh je bilo v Podkorenu več kot 13.000 gledalcev, Tina Maze sicer ni stopila na zmagovalni oder, a je bila obakrat tik pod njim, organizatorji so bili znova deležni številnih pohval, tekmovanje pa sta organizirala kar dva organizacijska odbora tekmovanja za svetovni pokal. Do jubilejne 50. Zlate lisice je tako ostala le še ena!
Če je vreme organizatorjem 48. Zlate lisice v Mariboru kar dva meseca nagajalo s pomladnimi temperaturami, je bilo vsaj dva dni v Kranjski Gori na strani Mariborčanov in najboljših alpskih smučark na svetu. Izza Vitranca se je pokazalo sonce in še dodatno ogrelo številne navijače, ki so prišli v Podkoren bodrit naše smučarke in Zlato lisico. Pomagali so jim tudi organizatorji, saj so se odpovedali vstopnini. 48. Zlata lisica, pred več kot 13.000 gledalci (5.000 na veleslalomu in 8.000 na slalomu) je tako uspela v tekmovalnem in organizacijskem smislu. Vse smučarke so izredno pohvalile obe tekmovalni progi, ki sta omogočili ne le najbolj zahteven, temveč tudi najbolj napet in kakovosten smučarski boj v tej sezoni, organizatorji pa so si lahko oddahnili, saj so po lanski odpovedi in novi selitvi Zlate lisice na koncu vseeno uspeli.

Srečko Vilar, generalni sekretar organizacijskega odbora 48. Zlate lisice: ”Dosegli smo osnovni cilj – rešitev tekmovanja za svetovni pokal v Sloveniji. Še več, ne le, da je Lisica tudi letos ostala pri nas, temveč smo dobili ogromno pohval za uspešno organizacijo. Uspešen zaključek v Kranjski Gori tako za nas praktično pomeni začetek priprav na veliki jubilej Zlate lisice v Mariboru. V Kranjski Gori so nam v veliki meri pomagali prijatelji iz Pokala Vitranc, ki so nam ponudili resnično vso potrebno pomoč in tudi aktivno sodelovali pri sami izvedbi obeh tekmovanj. S svojimi bogatimi izkušnjami, saj je pokal Vitranc že dopolnil 50 let, so ogromno prispevali k uspehu. Lahko smo ponosni, na odlično izvedbo in odlične rezultate 48. Zlate lisice.”

Po boju v Mariboru, na pot v Kranjsko Goro
Dolgo so Mariborčani v Mariboru čakali mraz, a na koncu so bili trije hladni dnevi premalo za zasnežitev celotne proge. Pohorsko strmino so uspeli pobeliti vsaj do polovice, tako da se je na zgornjem delu Lisičinega veleslaloma sredi januarja začela vsaj turistična smuka. Zlata lisica pa je petič odpotovala v Kranjsko Goro, kjer so Mariborčani, z veliko pomočjo organizacijske ekipe Pokala Vitranc, pripravili podkorensko progo.

Gorazd Bedrač, vodja tekmovanja 48. Zlate lisice: ”Start ženskega veleslaloma smo prestavili nekoliko nižje od moškega, celotno progo pa smo preparirali z injekcijsko desko.”
Zaradi varčevanja in velike pomoči Kranjskogorcev so se organizatorji odločili, da za 48. Zlato lisico ne bo potrebna tako množična selitev organizatorjev kot pred petimi leti. V ekipi vodje prog Andreja Rečnika je bilo tako v Podkorenu 30 delavcev, v celotni mariborski ekipi pa na ”gostovanju” na Gorenjskem nekaj več kot sto ljudi (pred petimi leti 238).
Velik organizacijski podvig pri selitvi je Mariborčanom uspel pravzaprav že pred tem, saj je Manja Koklič Cigit, ki je v organizacijski ekipi zadolžena za nastanitve (v Kranjski gori je na Zlati lisici nastopila že ob njeni prvi selitvi na Gorenjsko 1976. leta), uspela v Kranjski gori namestiti vse ekipe. Ob zadnji selitvi pred petimi leti so bile smučarke na Bledu, saj je bila Kranjska gora takoj po novem letu polna. ”Na srečo je bilo v Kranjski Gori dovolj prostih zmogljivosti. Do 12. januarja sem imela vse rezervirano v Mariboru, potem pa smo se odločili za selitev. Malo je bilo zmede, a so hotelirji sprejeli zanje ne ravno prijetno sporočilo. Obetali so si spodoben iztržek, a jim ga je narava odvzela. ”

Spopad v ciljni areni
Na novinarski konferenci SZS je bilo nekaj dni pred tekmo še zelo optimistično.”Saj se ve, katere smo favoritke,” je rekla Tina Maze. ”A vse te proge še ne poznajo. Čeprav tudi jaz nimam dobrih spominov na zadnje gostovanje Zlate lisice v Podkorenu. Svoja takratna nastopa sem kar hitro pozabila. Toda tokrat imam zelo dober občutek, saj sem na zadnjem treningu opazila napredek tudi v veleslalomu. Z opremo, ki sem jo nazadnje izbrala, smučam bolj harmonično in imam hitrejše reakcije. Zato se veleslalomsko počutim veliko boljše.”
V petek, le dan pred veleslalomom v Podkorenu, pa je počilo. Predsednik SZS Tomaž Lovše je najboljši slovenski smučarki zagrozil kar s suspenzom. ”Gospa naj spoštuje pravila in izpolni obveznosti. Če ne, lahko zapusti reprezentanco.” Tinin trener Andrea Massi mu ni ostal dolžan, vključil se je tudi odvetnik ekipe A-Maze Terpin, prepir pa so lahko spremljali kar gledalci v ciljni areni podkorenskega veleslaloma … Tina Maze je po tekmovanju, na katerem je sicer bila obakrat v vrhu, a žal nikoli na stopničkah za zmagovalke, priznala: ”To je bil eden najtežjih vikendov svetovnega pokala. Prvič mi je bilo doma izredno težko smučati. Nisem bila sproščena. Čutila sem podporo navijačev, s katerimi sem v dobrih odnosih, a delček mene tokrat ni bil na pravem nivoju. In ko je tako, je težko zgraditi celoten mozaik. Delno je bila kriva bolezen, delno polemike, očitki. Sistem je zelo težek in v njem je težko zdržati. Vsak išče svojo pot. Le stremljenje k popolnosti prinaša uspehe.” Ko ji je predsednik Lovše po tekmi želel čestitati, njegove čestitke ni hotela. ”Čestitk od nekoga, ki je pred domačo, najpomembnejšo tekmo sezone zame in za navijače in celotno Slovenijo naredil, kar je, nisem mogla sprejeti.”

Sezona se je potem končala tako, da je Tomaž Lovše odstopil kot predsednik slovenske smučarske zveze, Tina Maze pa se je začela pripravljati na osvojitev skupne zmage v svetovnem pokalu. Delov novinar Vito Divac je predsedniku v slovo zapisal: ”Kdo se pa navsezadnje spominja imena predsednika smučarske zveze iz časov Križaja, Petroviča in Svetove?”

Navdušene tekmovalke in gledalci
Neposredni prenos z 48. Zlate lisice v Kranjski Gori je prevzelo 14 televizijskih postaj, še 21 jih je objavilo posnetek ali poročilo s tekmovanja. Eden smučarskih navijačev iz daljne Rusije je po tekmovanju pisal organizatorjem: ”Zlata lisica je super! Tekmovanje sem z velikim zanimanjem spremljam po TV. Čudovita narava! Čudovite planine! Najboljše smučarke na svetu! Super! Hvala vam!”

Navdušene pa so bile tudi smučarke. Tessa Worley: ”Zelo uživam, če nastopamo na moških progah, to je velik izziv. Malo je bilo sicer lažje, ker moški štartajo čisto na vrhu, nam pa je bil najzahtevnejši odsek prihranjen.” Federica Brignone: ”Težje je, bolj mi je všeč.” Viktoria Rebensburg: ”Veseli me, da smo smučale na moški progi. Teden pred tekmo sem tukaj trenirala in sem bila pripravljena.” Michaela Kirchgasser: ”Pred startom sem si poškodovala prst. Očitno potrebujem manjše bolečina, da me spodbudijo. Oba dneva v Kranjski Gori sem se zelo dobro počutila, tako kot zmeraj tudi v Mariboru. Gledalci so fantastični, pa tudi glasba mi je všeč. Podobno glasbo je igral tudi moj oče.”
Slovenske smučarke – ob Mazeji je finale videla le še Ana Drev v veleslalomu (26.) – niso bile preveč zgovorne. Zato bo ostala v spominu izjava Urške Hrovat, ki je na Zlati lisici slavila 1994. leta, tokrat pa v Podkorenu navijala: ”Težko mi je bilo, prijelo me je, da bi se podala na start in skupaj s tekmovalkami presmučala progo.”

Kronika

 

1964 - rojstvo Zlate lisice - trije očetje: Dušan Senčar, Marjan Kožuh in Franci Čop

1965 - zgraditev tribune za gledalce na slalomišču pod Bellevuejem

1966 - zaradi pomanjkanja snega odpovedali veleslalom, pred slalomom pa ga je zapadlo toliko, da ga je bilo skoraj preveč

1967 - zgrajena cesta na Pohorje

1968 - zadnje mesto v slalomu je osvojila poznejša trikratna olimpijska zmagovalka Rosie Mittermaier

1969 - načrti za izgradnjo turističnega Pohorja

1970 - prvič za svetovni pokal

1971 - prvič evrovizijski prenos s Pohorja

1972 - prvič v zgodovini ženskega alpskega smučanja dva teka veleslaloma

1973 - v slalomu uvrščenih le 14 smučark, tehnični delegat je odpovedal veleslalom

1974 - prva selitev, v Badgastein

1975 - druga selitev, v Sarajevo in na Jahorino

1976 - tretja selitev, v Kranjsko Goro

1977 - lisica se je vrnila v mariborski brlog

1978 - tekma v dolini, najnižji cilj na svetu, 325 metrov nad morjem

1979 - naše smučarke prvič do točk svetovnega pokala

1980 - v tednu dni tisočkrat prehodili progo

1981 - prvi snežni jezik na poseki in stavka smučark v slalomu

1982 - za Silvestrovo selitev na zgornjo progo

1983 - zadnjič na zgornji progi pod Bellevuejem?

1984 - prvi velik uspeh naših smučark

1985 - v Mariboru tudi moški, ki pa jim slalomišče ni “dišalo” in so se uprli

1986 - prvič Lisičkin koncert

1987 - zbuldožiran snežni stadion

1988 - četrta selitev, v Kranjsko Goro, in dvojna zmaga Mateje Svet

1989 - drugi snežni jezik in imenitna svetovna predstavitev mariborskega snežnega stadiona

1990 - zmaga Mateje Svet pred 20 tisoč gledalci

1991 - peta selitev, v Kranjsko Goro, in zmaga Nataše Bokal

1992 - uspešen slalom, odpovedan veleslalom

1993 - imenitna 30-letnica Zlate lisice

1994 - Urška Hrovat in Maribor kot Kitzbuehel

1995 - slalom zaradi dežja v dveh dneh in imenitne Slovenke

1996 - 40 tisoč gledalcev v treh dneh; zaman čakali Samarancha

1997 - v ciljni areni novi hotel Arena, med gledalci tudi Juan Antonio Samaranch, na tekmi pa zlata lisica Urški Hrovat

1998 - prva odpoved v 35 letih! Jubilejna 35. Zlata lisica je bila nesrečna

1999 - uspešen drugi poskus 35-letnice; prvič tudi super veleslalom in silvestrovanje smučark v šotoru ob progi

2000 - zimska idila pod Pohorjem; prva norveška zmaga, pred najboljšo slalomistko sezone Špelo Pretnar

2001 - ena tekma, kljub izredno visokim temperaturam, dobljena, druga izgubljena

2002 - z mesta predsednika OK se je umaknil oče Zlate lisice Dušan Senčar

2003 - ob dveh zjutraj pred tekmo je bilo plus osem, tekma pa je dobila oceno: “Brezhibno!”

2004 - Jubilej, toda brez obeh “očetov”, Zlate lisice Dušana Senčarja in pohorskih smučišč Francija Čopa.

2005 - Dvakrat najhitrejša Tina Maze! Druga slovenska zmaga pod Pohorjem, prva veleslalomska!

2006 - Snežni stadion je bil zalit s snegom, a odjuga je odnesla veleslalom.

2007 – Šesta selitev.  V Podkorenu enotna ocena tekmovalk in trenerjev: “Najboljša proga sezone,”, v Kranjski Gori štajersko-gorenjski praznik.

2008 - Trije ranjeni med organizatorji, izpahnjena rama, izpahnjeno koleno in potrgana tetiva, smučarke pa v dežju in ledu brez težav

2009 - Vse idealno: na tekmah dva dneva sonca, na tribunah dva predsednika, v ciljni areni nova Arena, na Pohorju novi hotel Videc, pri Arehu nova šestsedežnica Pisker, na progi pa najhitrejša Tina Maze! 15.000 gledalcev  ob progi in 200 milijonov pred TV!

2010 – Zmaga Pohorja! Steber gondole je pokleknil pod bremenom 52-letne starosti samo 157 dni zatem pa nova osemsedežna gondolska žičnica z zmogljivostjo 2.400 potnikov na uro.

2011 - Dvanajst dni +16 stopinj! Trinajsti dan je tekmovanje bilo, toda brez rezultatov. Prekinjen veleslalom in odpovedan slalom.

2012 - Zlata lisica se je moralo sedmič seliti, petič na Gorenjsko. V dveh dneh je bilo v Podkorenu več kot 13.000 gledalcev.

2013

Rekordno število gledalcev, tako pod Pohorjem, kjer se jih je v dveh dneh zbralo več kot 40 tisoč, kot tudi pred TV zasloni. Tina Maze z drugim mestom v veleslalomu in zmago v slalomu zlata pohorska lisička!

2014

Za 50-letni jubilej se je zgodilo vse in še več. Zlata lisica se je morala osmič preseliti, šestič v Kranjsko Goro. Dva dni pred tekmo je čez noč zapadlo v cilju v Podkorenu 130 cm snega, na startu pod Vitrancem pa kar 180, nato pa je noč pred veleslalom začel padati ledeni dež. Zjutraj je bila proga uničena, veleslalom je odpadel. V nedeljo je bilo pol Slovenije zaradi žledu v električnem mrku, toda v Podkorenu sta zmagali Zlata lisica in Frida Hansdotter!

2015

Zlata lisica je dobila, toda Tina Maze je izgubila. Na razočaranje 26 tisoč gledalcev je ostala brez uvrstitve, kar jo je na koncu sezone stalo tudi skupne zmage v svetovnem pokalu. Toda zato je zmagala Zlata lisica! Tekmovanje je odlično uspelo in direktor svetovnega pokala za ženske Atle Skaardal je po tekmovanju izjavil: ”Zelo, zelo dobro, odlično opravljeno delo!”

2016

Teden dni pred tekmo je bilo v Mariboru pomladno vreme in med veleslalomom je bilo v cilju 17 stopinj, toda proga je bila pomrznjena in trda kot beton. V čudovitem vremenu je 9.000 gledalcev bučno pozdravilo drugo mesto Ane Drev in zmago Zlate lisice nad vremenom.

Toda narava je udarila nazaj. Oblačna in topla noč je spremenila strukturo snega. Šlo je le do številke 25, potem je slalom odpadel.

2017

Tina si je snela smuči, tri Slovenke pa vseeno v deseterici! Dvajset tisoč gledalcev in enake razmere za vse tekmovalke! 53. Zlata lisice je bila ena najboljših tekem in najbolj veličastnih prireditev v vsej dolgi zgodovini mariborske Lisice.
V veleslalomu je zmagala Tessa Worley, v slalomu pa Mikaela Shiffrin, ki je dobila tudi kombinacijo pohorskega pokala. A tudi Slovenke so bile odlične, čeprav tokrat nobene ni bilo na zmagovalnih stopničkah. V veleslalomu je bila Ana Drev osma, v slalomu pa Ana Bucik sedma, toda za največje navdušenje je poskrbela Ilka Štuhec, najhitrejša smučarka sezone (v smuku in super veleslalomu), ki je bila v veleslalomu štirinajsta, v slalomu pa deseta. In poslovila se je največja slovenska šampionka, Tina Maze, pred ciljem si je snela smuči in odkorakala v legendo.

Naj naj

 

Največ zmag: 

- Vreni SCHNEIDER (SUI): 8 (6 x SL, 2 x VSL), 

- Anja PAERSON (SWE) 7 (5 x SL, 2 x VSL), 

- Erika HESS (SUI) 3 (SL), 

- Annemarie MOSER (AUT) 3 (1 x SL, 2 x VSL), 

- Hanni WENZEL (LIE) 3 (SL), 

- Lise Marie MOREROD 3 (1 x SL; 2 x VSL), 

- Mateja SVET (SLO) 3 (1 x SL; 2 x VSL), 

- Tina MAZE (SLO) 3 (2 x VSL, 1 x SL)

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico:

- Vreni SCHNEIDER (SUI) 15, 

- Anja PAERSON (SWE) 7, 

- Martina ERTL (GER) 6, 

- Sonja NEF (SUI) 6, 

- Tina MAZE (SLO) 6

 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico:

 

-Vreni SCHNEIDER (SUI) 20,

 

-Martina ERTL (GER) 17,

 

-Anja PAERSON (SWE) 16,

 

-Sonja NEF (SUI) 16,

 

-Erika Hess (SUI) 12

 

Največ slalomskih zmag:

- Vreni SCHNEIDER (SUI) 6, 

- Anja PAERSON (SWE) 5, 

- Erika HESS (SUI) 3

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico v slalomu:
- Vreni SCHNEIDER (SUI) 9
 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico v slalomu:
-Vreni SCHNEIDER (SUI): 12
 

Največja časovna razlika na slalomski tekmi:
- Marielle GOITSCHEL (FRA): 4,2 s (1964)
 

Najmanjša časovna razlika na slalomski tekmi:
- Rosie FORTNA (USA): 0,01 s (1969)
 

Največ veleslalomskih zmag:

- Francoise  MACCHI (FRA), 

- Annemarie MOSER PROELL (AUT), 

- Lise-Marie MORERORD (SUI), 

- Mateja SVET (SLO), 

- Martina ERTL (GER), 

- Sonja NEF (SUI), 

- Vreni SCHNEIDER (SUI), 

- Tina MAZE (SLO): 2

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico v veleslalomu:
- Vreni SCHNEIDER (SUI): 6
 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico v veleslalomu:
-Vreni SCHNEIDER (SUI): 8
 

Največja časovna razlika v veleslalomu:
- Marie-France JEANGEORGES (FRA): 2,39 s (1967)
 

Najmanjša časovna razlika na veleslalomski tekmi:
- Annemarie MOSER PROELL (AUT): 0,05 s (1970)

 

Slovenke na Zlati lisici: 

- Tina MAZE - SL: 1x1, 1x2, GSL: 2x1, 2x2, pokal: 1x1, 1x3

 

- Mateja SVET - SL: 1x1, GSL: 2x1, pokal: 2x1

 

- Urška HROVAT - SL: 1x1, 1x2 1x3, pokal: 1x1

 

- Nataša BOKAL - SL: 1x1, GSL: 1x2

 

- Špela PRETNAR - SL: 1x2, GSL: 1x2

 

- Katja KOREN - SL: 1x2 Ana DREV - GSL: 1x2

 

- Veronika ŠAREC - SL: 1x3