Zgodovina

47. Zlata lisica 2011

(15. 01. - 16. 01. 2011)

Tekmovanja

47. Zlata lisica 2011
15. – 16. 1. 2011

V športu nekdo vedno zmaga. Tako kot vedno nekdo tudi izgubi. To je bistvo športa. Zato je šport tako lep, a tudi krut hkrati.
Razen leta 2011. Kajti to leto na Zlati lisici ni zmagal nihče. Vsi pa so izgubili!
Organizatorji so naredili vse, tekmovalke so naredile vse, gledalci so naredili vse, mediji so naredili vse … Pa vseeno je 47. Zlata lisica odpadla. Tekmovanje je bilo, toda brez rezultatov.

Odpoved, ko je posijalo sonce
Trije glavni akterji tega leta pod Pohorjem. V Mariboru so morali priznati premoč narave, toda v nadaljevanju sezone so postali vseeno zmagovalci.
Tina Maze, najboljša slovenska alpska smučarka, je postala to leto svetovna prvakinja!
“Zelo mi je žal. V Mariboru me je občinstvo vedno vleklo v cilj. Zelo mi je žal tistih, ki so se tako trudili pripraviti progo, ki živijo za Zlato lisico. Sama pri sebi bi to primerjala s tem, če bi na tekmah zabeležila dve ničli. Treba pa je gledati naprej. Ponujajo se nove možnosti in treba jih bo izkoristiti.”
Kako preroško! Tina jih je izkoristila tako, da je čez mesec dni v Garmisch-Partenkirchnu na svetovnem prvenstvu postala zlata v veleslalomu in srebrna v kombinaciji.
Gorazd Bedrač, vodja tekmovanja, je bil na svetovnem prvenstvu tehnični delegat FIS.
 “Vsa naša prizadevanja zadnjih dni niso obrodila sadov. Že ob petih zjutraj smo pregledali progo in se odločili za dodatne ukrepe, ki bi izboljšali snežno strukturo. Žal ni bilo učinka. Snežna podlaga ni bila dovolj kompaktna, da bi omogočila približno enake razmere za tekmovanje. V slalomu ne bi mogli omogočiti dobrih pogojev niti prvim petnajstim. Drugače je bilo v veleslalomu, a tudi tam se je med tekmo zasukalo nam v škodo. Žal, ni bilo mogoče izvesti tekem…”
Kar mu ni uspelo v Mariboru, mu je v GA-PA. Vsaj majhen obliž.
Atle Skaardal, direktor ženskega svetovnega pokala, je v Mariboru sprejel odločitev o odpovedi, a je pri tem organizatorjem vseeno čestital.
”Proga žal ni dopuščala izvedbe tekmovanja. za svetovni pokal. Dan pred tekmo smo postavili progo, jo polili z vodo in obdelali s kemikalijami. Upali smo, da bo noč jasna in bo proga pomrznila. To se je zgodilo, a vseeno ni zadostovalo za izvedbo tekme. Ponovno smo poskusili z vodo, a reakcije ni bilo. Snežna podlaga je bila premehka. Opravljeno je bilo ogromno delo, a tokrat zaman. Čestitke organizatorjem, naredili so vse, kar se je v danih razmerah dalo.”

Dvanajst dni +16 stopinj
Največja tragedija 47. Zlate lisice pa je bila v tem, da najbrž še nikoli pred tekmo na progi ni bilo toliko (utrjenega) snega! Toda, žal, še tudi nikoli ni bilo tako močne in dolge odjuge. Dvanajst dni je bilo podnevi +16 stopinj, ponoči pa nikoli pod 0! Dvanajst dni so organizatorji iskali recept, ki bi snežne kristalne povezal v kompaktno celoto, ne le na površini, temveč vsaj do globine pol metra. Dvanajst dni so delali čudeže, v katerih bi se vsi drugi že zdavnaj začeli sončiti … Trinajsti dan pa je bil ves njihov trud premalo za visoke tekmovalne standarde svetovnega pokala. V Mariboru so se jih direktor Skaardal, njegovi pomočniki, delagat, trenerji, žirija striktno držali. Šlo je le do številke !!. Drugje, v sezoni, ki je bila vremensko tako muhasta, je šlo tudi do konca.
Je vseeno prišlo tudi do kakšne napake pri preparaciji snega? Gorazd Bedrač: “Zagotovo bi kakšne postopke lahko izpeljali tudi drugače. Toda prepričan sem, da smo storili vse, kar je bilo v naši moči in kar nam znanje dopušča. Sodelovalo je veliko ljudi iz domačega okolja in mednarodne smučarske zveze. Trenerji in drugi strokovnjaki nam priznavajo, da imamo v svetovnem pokalu eno najboljših ekip za pripravo proge. Malo je organizatorjev, ki bi si upali takšne akcije, kot smo jih mi letos izvedli, sploh začeti. Tudi trenerji so bili kooperativni in so se nam dobesedno opravičevali za situacijo, v kakršni smo se po dvanajstih dneh odjuge znašli. V razmerah, ki ne zagotavljajo varnih in enakovrednih razmer ni smiselno trmoglaviti. Tako neugodnih razmer za organizacijo tekem, kot smo jih imeli v zadnjih dneh, ne pomnim.”

Brez zvezd na nebu, brez tekme na snegu
Vsi so bili zaskrbljeni, vozili so se pod Pohorje, pogledovali v nebo … Pa sta s proge prišla Filip Gartner in Gorazd Bedrač, še onadva pogledala v nebo in se nasmejala. “Jasno bo!”
Filip: Nobene bojazni ne vidim. Tekma zagotovo bo. Le, če bi trenerji našli kakšno svojo računico in bojkotirali.” Gorazd: “Če je jasno, ni bojazni…”
To je bilo leto “kemije”, ki pa se je izkazala kot popolnoma naravni, fizikalni proces. Četudi ima zrak +16, jih ima sneg še vedno največ 0. Saj sicer ni več sneg. In snega je bilo res za debelo odejo; vsaj 70 centimetrov, kompaktnega, nastreljanega, brez enega samega milimetra izpod neba. Po tednu dni pomladi sredi januarja je ostalo še vedno toliko snega, da sveder ni prišel do zemlje. In četudi bi, mu ne bi bilo lahko. Kajti pod takšno debelino snega je zemlja ostala pomrznjena. Biološka ura  za prebujanje še ni nastopila. Marca to ne bi bilo mogoče, januarja pač.
A nebo ni bilo dovolj jasno. Ni bilo dovolj radiacije. Zrak ni krožil, voda ni izhlapevala, temveč se je nabirala na snegu. ”Odprite progo!” je ukazal Bedrač. Naredili so celotno progo že decembra, pa jo je pobralo. naredili so jo ponovno, da je bila že trda kot beton, pa je nastopila nova odjuga. Ves sneg je bilo potrebno premleti, da je dobil več zraka. Vse, kar je bilo tako težko narejeno, je bilo potrebno ”porušiti”. ”Vsaj 12 ur jasnega neba potrebujemo,” je dejal Skaardalov pomočnik Marcus Mayr. Delali so od jutra do večera, potem pa niso šli spat, ker so hoteli ponoči videti zvezde. Ni jih bilo. Toda naslednji dan, ko je po progi zapeljala Američanka Sarah Schlepper, je posijalo sonce … Njeni reakciji v cilju je sledila Skaardalova odločitev: ”Konec je! Odpoved!“ Gledalci so obnemeli. Snežni jezik je bil bel kot je lahko le sneg. Že tolikokrat je bilo snega dosti manj, pa je šlo. Tokrat pač ne. Atle Skaardal: ”Tudi zato, ker se je toliko ljudi tako trudilo, smo veleslalom vsekakor poskušali izpeljati. Toda, ko je posijalo sonce, proga ni bila več varna. Sneg je mrtev, v takšnih okoliščinah organizatorji niso mogli storiti ničesar.”
Najhitrejša je bila Nemka Viktorija Regensburg, ki je štartala prva, le sedem stotink za njo pa je bila Tina Maze, ki je imela številko 2. Obetal se je, končno, vrhunski rezultat. A ni se zgodil v Mariboru …
Dejstvo, da so bile najnižje startne številke najhitrejše, gre v prid odločitvi o prekinitvi in odpovedi veleslaloma. Toda, to se ni zgodilo le v Mariboru! Že leta je jasno, da je številka 1 v tehničnih disciplinah prednost. Zato pa najboljših sedem smučark tudi žreba številke. In kaj povejo rezultati svetovnega prvenstva v Ga-Pa? Pri moških in ženskah so v slalomu in veleslalomu zmagale startne številke 1 in 2!
Tekma se je začela, televizijski prenos (do številke 25) je bil, gledanost je bila velika… Generalni sekretar Srečko Vilar: “Nekaj bomo dobili povrnjeno… Želja je, da končamo z ničlo.”

Polemika o najnižjem startu v svetovnem pokalu
Srečko Vilar: “Nizka nadmorska višina ne pomeni ničesar. Sodobna tehnologija priprave in obdelave snega je to povsem izničila. V zadnjih letih organizatorjem po vsej Evropi nagaja vreme, ne glede na nadmorsko višino. Mi smo v 46 letih ostali brez Lisice le dvakrat. Nobenemu drugemu to ni uspelo! Na progi smo imeli dovolj snega, s tem da je za Pohorje značilna še inverzija, ko so temperature v dolini nižje kot na hribu.”
Filip Gartner: “Doslej smo se vseskozi borili z naravo, ki pa nam kaže čedalje bolj ostre zobe. Zato se jim bomo morali prilagajati. Dejstvo je, da so na naši strani Alp nekatera pravila FIS v določenih vremenskih razmerah neživljenjska. Verjamem, da bi bila proga morda boljša, vsekakor pa nič slabša, če bi jo pustili več časa odprto za smučanje, kot pa da smo jo pet dni pred tekmo zaprli. Na nedotaknjenem snegu je v januarski pomladi težko pripraviti tekmo. Še zlasti, če pride do tako močnega vpliva južnega vetra. Po desetih dneh je snežne kristale tako povečal, da jih je bilo nemogoče povezati v trdno celoto.”
Hannes Hutter, šef moških tekem v Kitzbuehlu: “Maribor je idealen za ženske tekme svetovnega pokala, zaradi terenov, zaradi bližine mesta, vselej je poskrbljeno za odlično vzdušje in veliko število gledalcev.”
Na otvoritvi na Trgu svobode je nastopila Siddharta pred 6.000 gledalci.
Neposredni prenos so prevzele: Slovenija, Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, finska, Nemčija, Italija, Rusija, Švedska, Kanada, ZDA, preko Eurosporta pa še posebej Evropa in Azija. Posebne magazinske oddaje in TV poročila iz Maribora so bile napovedane v Avstraliji, Kanadi, Češki, Danski, Grčiji, na Cipru, Islandiji, Italiji, Poljski, Portugalski, Rusiji, Španiji, Švedski, Turčiji, Veliki Britaniji, Irski in Sloveniji.
Tekme ni bilo, bilo pa je vse drugo. Celo več in boljše kot prejšnja leta. Razen nove celostne grafične podobe in nove spletne strani Zlate lisice tudi nova vinsko-kulinarična ponudba v press centru, z vinarji Steyer, Joannes-Protner in Vinag, ter okrepčilom med poročanjem o odpadli tekmi: šunka v testu, piščančji file na palčki, slastni vegetarijanski in morski zvitki, domač kozji sir v slanini, jagnječja zarebrnica v rožmarinovi omaki, ribji file na palčki z limono, gobova rižota z divjim rižem, pršut, kranjska klobasa s kislim zeljem in bučnim oljem na kruhovi rezini, svinjski file s slivo v panceti …
Še izjava leta: Lado Vindiš, producent TV Slovenija: ”Lahko vam je v čast, razen Planice je Maribor edini, za katerega vlada zanimanje pri tistih, ki na tekmi niso v službi.”

Kronika

 

1964 - rojstvo Zlate lisice - trije očetje: Dušan Senčar, Marjan Kožuh in Franci Čop

1965 - zgraditev tribune za gledalce na slalomišču pod Bellevuejem

1966 - zaradi pomanjkanja snega odpovedali veleslalom, pred slalomom pa ga je zapadlo toliko, da ga je bilo skoraj preveč

1967 - zgrajena cesta na Pohorje

1968 - zadnje mesto v slalomu je osvojila poznejša trikratna olimpijska zmagovalka Rosie Mittermaier

1969 - načrti za izgradnjo turističnega Pohorja

1970 - prvič za svetovni pokal

1971 - prvič evrovizijski prenos s Pohorja

1972 - prvič v zgodovini ženskega alpskega smučanja dva teka veleslaloma

1973 - v slalomu uvrščenih le 14 smučark, tehnični delegat je odpovedal veleslalom

1974 - prva selitev, v Badgastein

1975 - druga selitev, v Sarajevo in na Jahorino

1976 - tretja selitev, v Kranjsko Goro

1977 - lisica se je vrnila v mariborski brlog

1978 - tekma v dolini, najnižji cilj na svetu, 325 metrov nad morjem

1979 - naše smučarke prvič do točk svetovnega pokala

1980 - v tednu dni tisočkrat prehodili progo

1981 - prvi snežni jezik na poseki in stavka smučark v slalomu

1982 - za Silvestrovo selitev na zgornjo progo

1983 - zadnjič na zgornji progi pod Bellevuejem?

1984 - prvi velik uspeh naših smučark

1985 - v Mariboru tudi moški, ki pa jim slalomišče ni “dišalo” in so se uprli

1986 - prvič Lisičkin koncert

1987 - zbuldožiran snežni stadion

1988 - četrta selitev, v Kranjsko Goro, in dvojna zmaga Mateje Svet

1989 - drugi snežni jezik in imenitna svetovna predstavitev mariborskega snežnega stadiona

1990 - zmaga Mateje Svet pred 20 tisoč gledalci

1991 - peta selitev, v Kranjsko Goro, in zmaga Nataše Bokal

1992 - uspešen slalom, odpovedan veleslalom

1993 - imenitna 30-letnica Zlate lisice

1994 - Urška Hrovat in Maribor kot Kitzbuehel

1995 - slalom zaradi dežja v dveh dneh in imenitne Slovenke

1996 - 40 tisoč gledalcev v treh dneh; zaman čakali Samarancha

1997 - v ciljni areni novi hotel Arena, med gledalci tudi Juan Antonio Samaranch, na tekmi pa zlata lisica Urški Hrovat

1998 - prva odpoved v 35 letih! Jubilejna 35. Zlata lisica je bila nesrečna

1999 - uspešen drugi poskus 35-letnice; prvič tudi super veleslalom in silvestrovanje smučark v šotoru ob progi

2000 - zimska idila pod Pohorjem; prva norveška zmaga, pred najboljšo slalomistko sezone Špelo Pretnar

2001 - ena tekma, kljub izredno visokim temperaturam, dobljena, druga izgubljena

2002 - z mesta predsednika OK se je umaknil oče Zlate lisice Dušan Senčar

2003 - ob dveh zjutraj pred tekmo je bilo plus osem, tekma pa je dobila oceno: “Brezhibno!”

2004 - Jubilej, toda brez obeh “očetov”, Zlate lisice Dušana Senčarja in pohorskih smučišč Francija Čopa.

2005 - Dvakrat najhitrejša Tina Maze! Druga slovenska zmaga pod Pohorjem, prva veleslalomska!

2006 - Snežni stadion je bil zalit s snegom, a odjuga je odnesla veleslalom.

2007 – Šesta selitev.  V Podkorenu enotna ocena tekmovalk in trenerjev: “Najboljša proga sezone,”, v Kranjski Gori štajersko-gorenjski praznik.

2008 - Trije ranjeni med organizatorji, izpahnjena rama, izpahnjeno koleno in potrgana tetiva, smučarke pa v dežju in ledu brez težav

2009 - Vse idealno: na tekmah dva dneva sonca, na tribunah dva predsednika, v ciljni areni nova Arena, na Pohorju novi hotel Videc, pri Arehu nova šestsedežnica Pisker, na progi pa najhitrejša Tina Maze! 15.000 gledalcev  ob progi in 200 milijonov pred TV!

2010 – Zmaga Pohorja! Steber gondole je pokleknil pod bremenom 52-letne starosti samo 157 dni zatem pa nova osemsedežna gondolska žičnica z zmogljivostjo 2.400 potnikov na uro.

2011 - Dvanajst dni +16 stopinj! Trinajsti dan je tekmovanje bilo, toda brez rezultatov. Prekinjen veleslalom in odpovedan slalom.

2012 - Zlata lisica se je moralo sedmič seliti, petič na Gorenjsko. V dveh dneh je bilo v Podkorenu več kot 13.000 gledalcev.

2013

Rekordno število gledalcev, tako pod Pohorjem, kjer se jih je v dveh dneh zbralo več kot 40 tisoč, kot tudi pred TV zasloni. Tina Maze z drugim mestom v veleslalomu in zmago v slalomu zlata pohorska lisička!

2014

Za 50-letni jubilej se je zgodilo vse in še več. Zlata lisica se je morala osmič preseliti, šestič v Kranjsko Goro. Dva dni pred tekmo je čez noč zapadlo v cilju v Podkorenu 130 cm snega, na startu pod Vitrancem pa kar 180, nato pa je noč pred veleslalom začel padati ledeni dež. Zjutraj je bila proga uničena, veleslalom je odpadel. V nedeljo je bilo pol Slovenije zaradi žledu v električnem mrku, toda v Podkorenu sta zmagali Zlata lisica in Frida Hansdotter!

2015

Zlata lisica je dobila, toda Tina Maze je izgubila. Na razočaranje 26 tisoč gledalcev je ostala brez uvrstitve, kar jo je na koncu sezone stalo tudi skupne zmage v svetovnem pokalu. Toda zato je zmagala Zlata lisica! Tekmovanje je odlično uspelo in direktor svetovnega pokala za ženske Atle Skaardal je po tekmovanju izjavil: ”Zelo, zelo dobro, odlično opravljeno delo!”

2016

Teden dni pred tekmo je bilo v Mariboru pomladno vreme in med veleslalomom je bilo v cilju 17 stopinj, toda proga je bila pomrznjena in trda kot beton. V čudovitem vremenu je 9.000 gledalcev bučno pozdravilo drugo mesto Ane Drev in zmago Zlate lisice nad vremenom.

Toda narava je udarila nazaj. Oblačna in topla noč je spremenila strukturo snega. Šlo je le do številke 25, potem je slalom odpadel.

2017

Tina si je snela smuči, tri Slovenke pa vseeno v deseterici! Dvajset tisoč gledalcev in enake razmere za vse tekmovalke! 53. Zlata lisice je bila ena najboljših tekem in najbolj veličastnih prireditev v vsej dolgi zgodovini mariborske Lisice.
V veleslalomu je zmagala Tessa Worley, v slalomu pa Mikaela Shiffrin, ki je dobila tudi kombinacijo pohorskega pokala. A tudi Slovenke so bile odlične, čeprav tokrat nobene ni bilo na zmagovalnih stopničkah. V veleslalomu je bila Ana Drev osma, v slalomu pa Ana Bucik sedma, toda za največje navdušenje je poskrbela Ilka Štuhec, najhitrejša smučarka sezone (v smuku in super veleslalomu), ki je bila v veleslalomu štirinajsta, v slalomu pa deseta. In poslovila se je največja slovenska šampionka, Tina Maze, pred ciljem si je snela smuči in odkorakala v legendo.

Naj naj

 

Največ zmag: 

- Vreni SCHNEIDER (SUI): 8 (6 x SL, 2 x VSL), 

- Anja PAERSON (SWE) 7 (5 x SL, 2 x VSL), 

- Erika HESS (SUI) 3 (SL), 

- Annemarie MOSER (AUT) 3 (1 x SL, 2 x VSL), 

- Hanni WENZEL (LIE) 3 (SL), 

- Lise Marie MOREROD 3 (1 x SL; 2 x VSL), 

- Mateja SVET (SLO) 3 (1 x SL; 2 x VSL), 

- Tina MAZE (SLO) 3 (2 x VSL, 1 x SL)

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico:

- Vreni SCHNEIDER (SUI) 15, 

- Anja PAERSON (SWE) 7, 

- Martina ERTL (GER) 6, 

- Sonja NEF (SUI) 6, 

- Tina MAZE (SLO) 6

 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico:

 

-Vreni SCHNEIDER (SUI) 20,

 

-Martina ERTL (GER) 17,

 

-Anja PAERSON (SWE) 16,

 

-Sonja NEF (SUI) 16,

 

-Erika Hess (SUI) 12

 

Največ slalomskih zmag:

- Vreni SCHNEIDER (SUI) 6, 

- Anja PAERSON (SWE) 5, 

- Erika HESS (SUI) 3

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico v slalomu:
- Vreni SCHNEIDER (SUI) 9
 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico v slalomu:
-Vreni SCHNEIDER (SUI): 12
 

Največja časovna razlika na slalomski tekmi:
- Marielle GOITSCHEL (FRA): 4,2 s (1964)
 

Najmanjša časovna razlika na slalomski tekmi:
- Rosie FORTNA (USA): 0,01 s (1969)
 

Največ veleslalomskih zmag:

- Francoise  MACCHI (FRA), 

- Annemarie MOSER PROELL (AUT), 

- Lise-Marie MORERORD (SUI), 

- Mateja SVET (SLO), 

- Martina ERTL (GER), 

- Sonja NEF (SUI), 

- Vreni SCHNEIDER (SUI), 

- Tina MAZE (SLO): 2

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico v veleslalomu:
- Vreni SCHNEIDER (SUI): 6
 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico v veleslalomu:
-Vreni SCHNEIDER (SUI): 8
 

Največja časovna razlika v veleslalomu:
- Marie-France JEANGEORGES (FRA): 2,39 s (1967)
 

Najmanjša časovna razlika na veleslalomski tekmi:
- Annemarie MOSER PROELL (AUT): 0,05 s (1970)

 

Slovenke na Zlati lisici: 

- Tina MAZE - SL: 1x1, 1x2, GSL: 2x1, 2x2, pokal: 1x1, 1x3

 

- Mateja SVET - SL: 1x1, GSL: 2x1, pokal: 2x1

 

- Urška HROVAT - SL: 1x1, 1x2 1x3, pokal: 1x1

 

- Nataša BOKAL - SL: 1x1, GSL: 1x2

 

- Špela PRETNAR - SL: 1x2, GSL: 1x2

 

- Katja KOREN - SL: 1x2 Ana DREV - GSL: 1x2

 

- Veronika ŠAREC - SL: 1x3