Zgodovina

46. Zlata lisica 2010

(16. 01. - 17. 01. 2010)

Potem ko je Tina po (lastnem) razočaranju v veleslalomu in devetem mestu v prvem slalomu, v drugem končala le za dvojno zmagovalko Zettlovo, je 46. Zlata lisica, pred (v dveh dneh) skupno več kot 20.000 gledalci, seveda odlično uspela. A njena zmagovita zgodba se je začela že dosti prej! S stebrom gondole, ki je pokleknil pod bremenom 52-letne starosti, in z izjavo predsednika FIS Marca Hodlerja na vsakoletnem FIS Alpinum forumu v Soeldnu: "Zlata lisica je imela v živo v letu 2009 največ TV gledalcev med vsemi tekmami svetovnega pokala, ženskimi in moškimi!"


Nova gondola v 157 dneh!

45. Zlata lisica je imela izjemen medijski odmev, saj si je tekmovanje ob 15 tisoč gledalcih ob progi na mariborskem Snežnem stadionu pred TV zasloni neposredno in v posnetku ogledalo še več kot 200 milijonov ljudi! Po FIS analizi gledanosti tekmovanj za Svetovni pokal, ki so jih prenašale TV hiše v živo, je bila 45. Zlata lisica na 1. mestu na lestvici vseh 10 največjih smučarskih prireditev sezone 2008/09. Tudi pred moškim Kitzbuehlom!

Kako ne bi takšna (medijska) zmaga lisičinim organizatorjem iz Smučarskega kluba Branik vlila nadčloveških moči, da so v le petih mesecih postavili nov svetovni rekord v hitri izgradnji nove gondole?!

V nedeljo, 19. julija, ob 10.38 se je nenadoma podrl osmi steber pohorske gondole. V nesreči so s stebrom na tla treščile tudi tri gondolske kabine, v katerih sta bila na srečo le dva potnika, ki sta na še večjo srečo ostala nepoškodovana.

V sredo, 23. decembra, samo 157 dni po nesreči, so mariborski župan Franc Kangler, minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik in direktor Športnega centra Pohorje Drago Rataj, trije najbolj zaslužni za tako hitro postavitev nove gondole, pritisnili na veliko rdeče stikalo. Nova pohorska gondola, osem-sedežna, z eno vrvjo, z zmogljivostjo 1.000 ljudi na uro (leta 2011 se bo zmogljivost povečala na 2.400 ljudi na uro) je v devet in pol minutah, zaradi preizkusnega obratovanja še ne s polno hitrostjo, dosegla zgornjo, tudi novo, postajo! Veselje je bilo nepopisno. Le Martin Leitner, lastnik podjetja, ki je novo vzpenjačo na Pohorje izdelalo, se je prijel za glavo: "Sedaj bodo vsi hoteli, da jim novo žičnico zgradimo tako hitro…"

Z boksanjem na stopničke

"Kako mi je izpuhtela včerajšnja jeza? V slalomu sem boksala količke in si predstavljala, da so to moji nasprotniki…" je odlično razpoložena, ravno obratno kot po veleslalomu, v press centru razlagala Tina Maze. Le ko so jo novinarji hoteli slikati skupaj s trenerjem in spremljevalcem Andreo Massijem, je na hitro odrezala: "Ni potrebno!" In sta šla skupaj v kavarno hotela Habakuk, kjer je ekipa, ki navdušuje (Team A-Maze), ob klavirju, čestitkah, zdravicah proslavila najboljšo Tinino uvrstitev na slalomih svetovnega pokala.

"Kje je Tina," se je več ur po tekmi spraševala z debelo ovojnico v rokah lisičina blagajničarka (nagrade in potni stroški), Eva Zorko. "Ni še dvignila denarne nagrade…" Najprej proslava, potem pa delo.

Sicer pa je največ na 46. Zlati lisici zaslužila dvojna zmagovalka Kathrin Zettel, 54.000 evrov, pa še zlato broško za skupno zmago pohorskega pokala. Maria Riesch, srebrna broška, je zaslužila 21.000 evrov, Tina Maze, bronasta broška, pa 13.500 evrov.

Izjava (v Večeru) srečne Tine Maze: "Neverjetno srečna sem zaradi tega dosežka. Še posebej po sobotnem razočaranju. Želela sem ta rezultat. Vedela sem, da je uvrstitev na zmagovalni oder dosegljiva. A želje in pričakovanja so nekaj, to je nato treba storiti. Po prvem nastopu sem imela slab občutek. A slednji pogosto zapeljuje. Presrečna sem, da sem prebila led in prekinila niz slabših nastopov. Bila sem jezna in slalom je idealna disciplina za sprostitev jeze, saj boksaš količke, ti pa lahko predstavljajo marsikaj. Ostala sem pozitivna. Pozabila sem soboto in se osredotočila le na slalomski nastop. Ko sem bila na drugi progi pred ciljem, sem slišala klice navijačev, kar me je dodatno spodbudilo."

In Adrea Massi o Tini: "Jaz že sedem let verjamem v Tino. Ko leto dni nisem delal z njo, je bilo prav mučno, saj nisem mogel verjeti, da lahko tekmovalka, ki je imela tri zmage v veleslalomu, smuča na tako nizki ravni. Verjamem v Tino in vem, da lahko doseže fenomenalne rezultate. Je tak tip, je umetnik smučarskega športa. Sposobna je ustvariti smučarsko fantazijo."

Katera je najlepša na lisici tej, Lindsey ali Tina?

Na Zlati lisici sicer že dolgo ni več izbora miss, toda zato je toliko več govora o tem… Tokrat še posebej, saj je Zlatarna Celje poskrbela za lepo reklamno brošuro svojega srebrnega nakita, s katerim se je začela ozirati po tržnem deležu Swarovskega. Manekenka? Seveda, Tina Maze!

Sicer pa je na lepotnem področju med smučarkami konkurenca podobna kot na snegu. Povsod je Tini najhujša tekmica najboljša smučarka zadnjih sezon Američanka Lindsey Vonn, ki v Mariboru sicer ni blestela, saj je po odličnem prvem izhodišču v veleslalomu na drugi progi naredila napako.

"Thomas je moja rešilna bilka! Skupaj sva odlična ekipa. Težko bi bilo ohraniti zvezo, če si zmeraj na poti in bi bila narazen," je Vonnova v Mariboru opisala zakon s trenerjem.

Ali je o družinskem življenju v Mariboru po enajstih uspešnih sezonah začela razmišljati tudi Anja Paerson, ki je s tretjim mestom v veleslalomu na Pohorju napovedala celo boj za novo zlato lisičino broško, toda v slalomu se potem ni izšlo. Tako je druga najbolj uspešna pohorska lisička (za Vreni Schneider) ostala "le" pri sedmih posamičnih zmagah, treh zlatih in eni diamantni broški ter napovedi skorajšnjega slovesa: "Moja kolena ne vzdržijo več vsakodnevnega smučanja. Svojemu telesu sem obljubila, da je to zadnja sezona, ko ga mučim vsak dan."

Zgolj na smučanje pa je bila skoncentrirana dvojna zmagovalka in zlata lisička Kathrin Zettel: "Zelo sem vesela sem teh dveh zmag v Mariboru. To smučišče je zame očitno zelo srečno. Resnično ne morem verjeti, da sem danes slavila. V prvi vožnji sem sicer smučala solidno, a Marlies Schild je imela zelo veliko prednost in je bila velika favoritinja za zmago. Na drugi progi sem zelo veliko tvegala, kar se mi je, z nekaj sreče, tudi obrestovalo. Zmaga v slalomu je bila zelo velika želja, ki se mi je danes izpolnila."

Prelahek veleslalom?

Tina Maze je po "le" trinajstem mestu v veleslalomu našla opravičilo: "V smučanju je potrebna prava mera agresivnosti. Na veleslalomu sem smučala preveč agresivno za takšno podlago." Pozneje je povedala še bolj naravnost: "Proga je bila prelahka!"

Da je mariborski veleslalom prelahek, ni zraslo le na Tininem zelniku. Ne nazadnje je direktor svetovnega pokala Atle Skaardal že poleti med obiskom Maribora na Pohorju skupaj z vodjem tekmovanja tuhtal, kako bi jo smučarkam težavnostno zagodli. Po uspešno izvedeni 46. Zlati lisici seveda ni bilo nikogar, ki bi glasno kritiziral, toda lisičin vodstveni tris Srečko Vilar, Gorazd Bedrač in Drago Rataj so staknili glave že uro po tekmi. Ko so si čestitali in nazdravili, je bila nato glavna tema prav veleslalom. "Razmišljamo, da bi v zgornjem delu naredili umetne grbine  in bolj valovito konfiguracijo terena," je priznal generalni sekretar, s čimer so se tako že neposredno po uspeli tekmi začele priprave na novo čez leto dni.

Ob tem pa pohorski veleslalom sploh ne bi bil lahek, če bi lahko bil dovolj dolg. S startom na vrhu sedežnice Poštela bi namreč pridobili najbolj strmi del, toda potem bi krepko presegli največjo dovoljeno višinsko razliko. Cilj seliti iz ciljne arene snežnega stadiona bi bilo, seveda, nesmiselno. Morda pa bi tudi FIS morala razmisliti o togih pravilih.

Sicer pa 46. Zlata lisica ni imela težav s snegom. Na progi so ga dovolj naredili že v začetku decembra, da mu ni mogla do živega niti močna (in tradicionalna) božična odjuga. V zimi, v kateri je decembra in januarja sicer časovno velikokrat snežilo, a ga količinsko zelo malo zapadlo, pa je primanjkovalo snega za turistično smučanje. Drago Rataj tako ni imel časa počivati na lovorikah rekordno hitro zgrajene gondolske žičnice. "Šele ko bomo zasneževanje tako usposobili, da bomo lahko hkrati zasneževali celotno Pohorje, bomo lahko mirni. Čeprav nas čaka še druga faza izgradnje nove gondole, bomo morali poskrbeti hkrati še za zagotovitev zadostnih količin vode. Kot kaže bomo po dolgih letih naporov le dobili dovoljenje za akumulacijsko jezero na Videcu. Sistem mora biti tako zmogljiv, da lahko v tednu dni mraza, ki je decembra vedno, zasnežimo vse proge, na Bolfenku in pri Arehu."

Hrvaško-srbska zastava

Čeprav je bilo vse odlično in pohvalno in čeprav se je tudi tekmovalno imenitno izteklo, pa bo v dolgem spominu ostala majhna napaka, ki pa je močno odmevala, ne sicer toliko v Sloveniji kot na Hrvaškem. Kriva je bila zastava, hrvaška, vendar na srbski podlagi…

Zlata lisica je tako tudi brez uspeha hrvaških smučark na njej, prišla v osrednja večerna poročila na hrvaški televiziji.

Pa je bil kriv le dober namen. Mladi smučarji SK Branik so pred začetkom veleslaloma z zastavami udeleženk prismučali v ciljno areno in Alenka Gotar (v nedeljo Zoran Predin) je zapela slovensko himno. Toda novinar hrvaškega smučarskega internetnega portala skijanje.net je opazil, da je s hrvaško zastavo nekaj narobe. Na podlagi srbske zastave je bila hrvaška šahovnica. Generalni sekretar Srečko Vilar se je uradno opravičil, diplomati so še kak teden po lisici pisali poročila, potem pa je tudi ta zgodba šla med druge zanimivosti minulih zlatih lisic.

Pomembneži razdeljeni v tri "vipe"

Iz pogovora Danija Klineta za Večer smo izvedeli še, kaj se je zgodilo pred dvajsetimi leti:

"Najbolj mi je ostalo v spominu, ko je prišel januarja 1990 Drnovšek, takrat še predsednik predsedstva Jugoslavije. Nameraval je ostati le en dan, saj je bil v nedeljo partijski kongres in nepredstavljivo je bilo, da se ga predsednik predsedstva ne bi udeležil. Vendar smo ga pregovorili, da je ostal še v nedeljo. Toda, ker je bil oblečen za tekmovanje povsem neprimerno, v obleko in nizke čevlje, je bilo potrebno nabaviti zimsko obuvalo, hlače in bundo. Z Urošem Mencingerjem, ki je skrbel za tisk, sva šla v lov za oblačili. V pokojni tovarni Okus iz Radelj ob Dravi so čez noč izdelali tri ali štiri bunde v različnih barvah, potem pa sva šla nabavit hlače in obutev. Tam jih ni zanimalo, ali gre za predsednika. Sem pač napisal ček, za katerega nikoli nisem zahteval, da bi mi ga poravnali. Tako sem Drnovšku kupil hlače. Z njimi sem se med množico varnostnikov komaj prebil v sobo do predsednika, ki je ravno jedel jajčka in gledal risanko."

Čeprav so med pomembnimi gostje na 46. Zlati lisici manjkali predsedniki - častni pokrovitelj je bil predsednik države in premierji -, vodji protokola Daniju Klinetu ni bilo nič lažje. "Bolj kot postaja Zlata lisica prireditev z ugledom, težje so odločitve. Interes politikov in drugih ljudi iz javnega življenja je za pojavljanje na njej veliko večji. Seveda bi povabili tudi tiste iz nižjih političnih rangov, toda denarno in prostorsko smo omejeni. Nekateri povabljenci iz drugih krajev pridejo s celimi družinami ali celo prijatelji in potem nastajajo mučne scene pri akreditacijah, ker preprosto ne razumejo, da se spodobi priti kvečjemu v paru. Nižji kot je nivo, bolj se hoče vsak narediti pomembnega in bolj dela veter."

Pomembneži so bili na 46. Zlati lisici tako razdeljeni: v VIP šotoru je bilo prodanih 800 sponzorskih vstopnic za 650 stolov, a je še vseeno ostalo dovolj, da so se po tekmi v njem tradicionalno okrepčali in poveselili delavci na progi in drugi organizatorji; v starem hotelu Arena so protokolarni gostje smučarkam nazdravljali s Steyerjevimi in Protnerjevimi vini, v novem hotelu Arena pa je bila za "zlati VIP" ponudba takšna, da sem jo opisal tudi v Nedelu:

"Na Zlati lisici se tudi (dobro) je in pije… Gledalci so to počeli letos pod (šotorsko) streho, vabljeni gostje pa pod snežinkami. Prvi se sicer niso ognili tradicionalnim pleskavicam, a zato so drugi naredili najdaljšo vrsto pred litoželezno ponvijo metrskega premera, za katero je pohorski šmorn z veliko kuhalnico na majhne kose, da je bil zunaj zapečen, znotraj pa sočen, trgala predavateljica kuhanja Mojca Polak. Ko so najboljše smučarke na svetu dvajset tisoč gledalcem (v dveh dneh) kazale, kako se premaguje poledenela strmina snežnega stadiona, sta tako hotel Arena in mariborska Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem pokazala, da žar ni obvezni štedilnik vsake slovenske veselice. Od 46. Zlate lisice naprej v tovrstni stoječi prehrani nič več ne bo tako kot je bilo. Razen cesarskega praženca, ki mu na plastičnem krožniku tudi sadne čežane ni manjkalo, bo sedaj dovoljeno tudi: bujta repa, matevž, ričota z jurčki, pražen brstični ohrovt s krompirjem in slanino, divjačinski ragu z brusnicami, pražen krompir s semeni, krvavice in pečenice za enkrat v usta…

Koga po vsem tem ne bi zažejalo? Najbolj je, tradicionalno in kar dva večera, teklo v Vinagovi kleti, od koder je pricurljala tudi vest, da bo Piramida morda že kmalu dobila novega kletarja. S tem se bo najbolj znanemu slovenskemu vinarju uresničila dolgoletna želja, da sredi Maribora dokaže, kaj se da iz briškim znanjem narediti iz štajerskega renskega rizlinga.

Nasploh so Brici invazijo na Štajersko izvedli v prvi postavi… Stanku Radikonu se je porodila ideja, Aleš Kristančič se je oklical za predsednika, skupaj pa so stopili še Marjan Simčič, Niko Bensa in Dario Princic, ter proglasili: "Mariborska Zlata lisica je najboljša smučarska tekma, briška zlata rebula pa najboljša rebula, na svetu, seveda!" Ker je pokušina tako različnih karakterjev, a tako podobnih maceriranih brskanj po vinski preteklosti, v Mariboru odlično uspela, najprej v press centru, potem pa še v Rožmarinu, se bo zgodba kmalu ponovila tudi v Kitzbuehlu."

Kljub kar trem "vipom" pa so se na 46. Zlati lisici vseeno najbolj zabavali gledalci, tisti z vstopnicami (4 evre za odrasle, 2 za otroke), brez akreditacij. Velika skupina veselih Mariborčanov, ki se je poimenovala Lisjaki, se je za dva dni utaborila ob progi nad velikim semaforjem. S pomočjo 270 litrov vina in številnih pečenih živali so si naredili pravo štajersko smučarsko veselico, na kateri pa niso bili osamljeni. Vsak dan več kot deset tisoč gledalcev se je znotraj tekmovalnega prostora (brez alkohola) in izven njega (z alkoholom) odlično zabavalo, najbolj pa so bili veseli posebnega prireditvenega šotora, v katerem je bilo prostora za 2.500 ljudi, ki so lahko tudi plesali. Če k temu prištejemo vsak dan zvečer še kakšnih tri tisoč ljudi na Trgu svobode, ob otvoritvi, žrebanju in razglasitvi rezultatov, potem to sicer ni bila rekordna Zlata lisica, a kljub temu ena najbolj množično obiskanih smučarskih prireditev svetovnega pokala v sezoni 2009/10.

Še več gledalcev je bilo v preteklosti le:

  • leta 1990, zadnjič v bivši državi, se je na nedeljskem slalomu, v soncu zbralo 20.000 gledalcev, ki jih je spodbudila sobotna zmaga Mateje Svet v veleslalomu, slalomska favoritka pa je bila Veronika Šarec, ki je zmagala slalom pred Mariborom, v avstrijskem Hausu. A nekaj gledalcev je prišlo, najbrž, tudi zaradi častnega pokrovitelja dr. Janeza Drnovška;
  • leta 1993, na jubilejni 30. Zlati lisici, je bilo v dveh dneh skupaj 40.000 gledalcev. Bila je tudi tekma veterank in to sezono so prve uspehe dosegle vražje Slovenke Urška Hrovat, Špela Pretnar, Katja Koren;
  • leta 1996 je bilo v dveh dneh spet 40.000 gledalcev, samo v nedeljo pa so organizatorji našteli kar 98 avtobusov.
  • več avtobusov je bilo samo 2003. leta, kar 126, ko se je na slalomu zbralo 20.000 gledalcev, takrat zaradi Janice Kostelić, saj je bilo zgolj Hrvatov 12.500.

Po Senčarju ne bo Senčarja

Mirko Lorenci se je v Večeru vprašal: "Po Senčarju Senčar?" Generalni sekretar Srečko Vilar mu je odgovoril: "Odločili smo se, da po Senčarju ne bo Senčarja." In nato podal svoje videnje Zlate lisice.

"Zlata lisica je pomenila v Mariboru začetek nekega novega gledanja na takšne prireditve. Pomeni, da nismo več toliko gledali zgolj na probleme Smučarskega kluba Branik in smučarije na lokalni ravni, ampak smo začeli z Zlato lisico dobivati stike z zunanjim svetom in tujo smučarijo. Ta razvoj je privedel do tega, da smo se pričeli ukvarjati tudi s turizmom in žičničarstvom. Torej se je osnovna ideja organizacije tekme za svetovni pokal nadgradila z marsičim drugim."

Novinar pa je nato vprašal kar naravnost: "Ni ravno redko mnenje, da si Rataj pa Vilar in še kdo ob Zlati lisici napolnijo žepe."

Srečko Vilar: "Te zgodbe poznam in na začetku so me zelo jezile. V zvezi s hitro graditvijo pohorske vzpenjače sem bil prav prizadet, ko sem v mestnem svetu poslušal nekatere ljudi, ki so nam hoteli dati vedeti, da gre za projekt, v katerem vidimo samo svoje osebne interese. Ob tem se nihče od teh ljudi ne zaveda, da Športni center Pohorje, ki je nastal iz SK Branik, v dvanajstih letih ni namenil niti evra za kakršnokoli delitev sredstev lastnikom iz končnih obračunov. Podatke je mogoče preveriti v davčni upravi. Športni center Pohorje je družba, ki je nastala iz SK Branik zato, ker se klub ni več smel ukvarjati z nekaterimi dejavnostmi, s katerimi se je do takrat, torej z gostinstvom, hotelirstvom, prenočitvami. Tako smo ustanovili družbo in se dogovorili, da naj tisti, ki v njo verjame, vloži neki osnovni ustanovitveni kapital. To niso bila ogromna sredstva, vendar ne tako majhna, da bi jih dali tisti, ki v projekt niso verjeli. Po dvanajstih letih razen sicer močne, a zadolžene družbe nihče nima nič, niti jaz. Še vedno pa mislim, da je projekt za tukajšnji turizem dober, in treba je pohvaliti državo, ki zna v tem primeru dober projekt tudi podpreti."

Še iz press centra

Koliko je bilo novinarjev? Toliko, da so v dvorani kongresnega centra v Habakuku sedeli tudi na tleh. Toliko, da so v soboto pojedli 100 kilogramov puranjega mesa v obliki dunajskih zrezkov. Toliko, da so potrebovali kar 100 MB optični kabel za internetno povezavo.

Kronika

 

1964 - rojstvo Zlate lisice - trije očetje: Dušan Senčar, Marjan Kožuh in Franci Čop

1965 - zgraditev tribune za gledalce na slalomišču pod Bellevuejem

1966 - zaradi pomanjkanja snega odpovedali veleslalom, pred slalomom pa ga je zapadlo toliko, da ga je bilo skoraj preveč

1967 - zgrajena cesta na Pohorje

1968 - zadnje mesto v slalomu je osvojila poznejša trikratna olimpijska zmagovalka Rosie Mittermaier

1969 - načrti za izgradnjo turističnega Pohorja

1970 - prvič za svetovni pokal

1971 - prvič evrovizijski prenos s Pohorja

1972 - prvič v zgodovini ženskega alpskega smučanja dva teka veleslaloma

1973 - v slalomu uvrščenih le 14 smučark, tehnični delegat je odpovedal veleslalom

1974 - prva selitev, v Badgastein

1975 - druga selitev, v Sarajevo in na Jahorino

1976 - tretja selitev, v Kranjsko Goro

1977 - lisica se je vrnila v mariborski brlog

1978 - tekma v dolini, najnižji cilj na svetu, 325 metrov nad morjem

1979 - naše smučarke prvič do točk svetovnega pokala

1980 - v tednu dni tisočkrat prehodili progo

1981 - prvi snežni jezik na poseki in stavka smučark v slalomu

1982 - za Silvestrovo selitev na zgornjo progo

1983 - zadnjič na zgornji progi pod Bellevuejem?

1984 - prvi velik uspeh naših smučark

1985 - v Mariboru tudi moški, ki pa jim slalomišče ni “dišalo” in so se uprli

1986 - prvič Lisičkin koncert

1987 - zbuldožiran snežni stadion

1988 - četrta selitev, v Kranjsko Goro, in dvojna zmaga Mateje Svet

1989 - drugi snežni jezik in imenitna svetovna predstavitev mariborskega snežnega stadiona

1990 - zmaga Mateje Svet pred 20 tisoč gledalci

1991 - peta selitev, v Kranjsko Goro, in zmaga Nataše Bokal

1992 - uspešen slalom, odpovedan veleslalom

1993 - imenitna 30-letnica Zlate lisice

1994 - Urška Hrovat in Maribor kot Kitzbuehel

1995 - slalom zaradi dežja v dveh dneh in imenitne Slovenke

1996 - 40 tisoč gledalcev v treh dneh; zaman čakali Samarancha

1997 - v ciljni areni novi hotel Arena, med gledalci tudi Juan Antonio Samaranch, na tekmi pa zlata lisica Urški Hrovat

1998 - prva odpoved v 35 letih! Jubilejna 35. Zlata lisica je bila nesrečna

1999 - uspešen drugi poskus 35-letnice; prvič tudi super veleslalom in silvestrovanje smučark v šotoru ob progi

2000 - zimska idila pod Pohorjem; prva norveška zmaga, pred najboljšo slalomistko sezone Špelo Pretnar

2001 - ena tekma, kljub izredno visokim temperaturam, dobljena, druga izgubljena

2002 - z mesta predsednika OK se je umaknil oče Zlate lisice Dušan Senčar

2003 - ob dveh zjutraj pred tekmo je bilo plus osem, tekma pa je dobila oceno: “Brezhibno!”

2004 - Jubilej, toda brez obeh “očetov”, Zlate lisice Dušana Senčarja in pohorskih smučišč Francija Čopa.

2005 - Dvakrat najhitrejša Tina Maze! Druga slovenska zmaga pod Pohorjem, prva veleslalomska!

2006 - Snežni stadion je bil zalit s snegom, a odjuga je odnesla veleslalom.

2007 – Šesta selitev.  V Podkorenu enotna ocena tekmovalk in trenerjev: “Najboljša proga sezone,”, v Kranjski Gori štajersko-gorenjski praznik.

2008 - Trije ranjeni med organizatorji, izpahnjena rama, izpahnjeno koleno in potrgana tetiva, smučarke pa v dežju in ledu brez težav

2009 - Vse idealno: na tekmah dva dneva sonca, na tribunah dva predsednika, v ciljni areni nova Arena, na Pohorju novi hotel Videc, pri Arehu nova šestsedežnica Pisker, na progi pa najhitrejša Tina Maze! 15.000 gledalcev  ob progi in 200 milijonov pred TV!

2010 – Zmaga Pohorja! Steber gondole je pokleknil pod bremenom 52-letne starosti samo 157 dni zatem pa nova osemsedežna gondolska žičnica z zmogljivostjo 2.400 potnikov na uro.

2011 - Dvanajst dni +16 stopinj! Trinajsti dan je tekmovanje bilo, toda brez rezultatov. Prekinjen veleslalom in odpovedan slalom.

2012 - Zlata lisica se je moralo sedmič seliti, petič na Gorenjsko. V dveh dneh je bilo v Podkorenu več kot 13.000 gledalcev.

2013

Rekordno število gledalcev, tako pod Pohorjem, kjer se jih je v dveh dneh zbralo več kot 40 tisoč, kot tudi pred TV zasloni. Tina Maze z drugim mestom v veleslalomu in zmago v slalomu zlata pohorska lisička!

2014

Za 50-letni jubilej se je zgodilo vse in še več. Zlata lisica se je morala osmič preseliti, šestič v Kranjsko Goro. Dva dni pred tekmo je čez noč zapadlo v cilju v Podkorenu 130 cm snega, na startu pod Vitrancem pa kar 180, nato pa je noč pred veleslalom začel padati ledeni dež. Zjutraj je bila proga uničena, veleslalom je odpadel. V nedeljo je bilo pol Slovenije zaradi žledu v električnem mrku, toda v Podkorenu sta zmagali Zlata lisica in Frida Hansdotter!

2015

Zlata lisica je dobila, toda Tina Maze je izgubila. Na razočaranje 26 tisoč gledalcev je ostala brez uvrstitve, kar jo je na koncu sezone stalo tudi skupne zmage v svetovnem pokalu. Toda zato je zmagala Zlata lisica! Tekmovanje je odlično uspelo in direktor svetovnega pokala za ženske Atle Skaardal je po tekmovanju izjavil: ”Zelo, zelo dobro, odlično opravljeno delo!”

2016

Teden dni pred tekmo je bilo v Mariboru pomladno vreme in med veleslalomom je bilo v cilju 17 stopinj, toda proga je bila pomrznjena in trda kot beton. V čudovitem vremenu je 9.000 gledalcev bučno pozdravilo drugo mesto Ane Drev in zmago Zlate lisice nad vremenom.

Toda narava je udarila nazaj. Oblačna in topla noč je spremenila strukturo snega. Šlo je le do številke 25, potem je slalom odpadel.

2017

Tina si je snela smuči, tri Slovenke pa vseeno v deseterici! Dvajset tisoč gledalcev in enake razmere za vse tekmovalke! 53. Zlata lisice je bila ena najboljših tekem in najbolj veličastnih prireditev v vsej dolgi zgodovini mariborske Lisice.
V veleslalomu je zmagala Tessa Worley, v slalomu pa Mikaela Shiffrin, ki je dobila tudi kombinacijo pohorskega pokala. A tudi Slovenke so bile odlične, čeprav tokrat nobene ni bilo na zmagovalnih stopničkah. V veleslalomu je bila Ana Drev osma, v slalomu pa Ana Bucik sedma, toda za največje navdušenje je poskrbela Ilka Štuhec, najhitrejša smučarka sezone (v smuku in super veleslalomu), ki je bila v veleslalomu štirinajsta, v slalomu pa deseta. In poslovila se je največja slovenska šampionka, Tina Maze, pred ciljem si je snela smuči in odkorakala v legendo.

Naj naj

 

Največ zmag: 

- Vreni SCHNEIDER (SUI): 8 (6 x SL, 2 x VSL), 

- Anja PAERSON (SWE) 7 (5 x SL, 2 x VSL), 

- Erika HESS (SUI) 3 (SL), 

- Annemarie MOSER (AUT) 3 (1 x SL, 2 x VSL), 

- Hanni WENZEL (LIE) 3 (SL), 

- Lise Marie MOREROD 3 (1 x SL; 2 x VSL), 

- Mateja SVET (SLO) 3 (1 x SL; 2 x VSL), 

- Tina MAZE (SLO) 3 (2 x VSL, 1 x SL)

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico:

- Vreni SCHNEIDER (SUI) 15, 

- Anja PAERSON (SWE) 7, 

- Martina ERTL (GER) 6, 

- Sonja NEF (SUI) 6, 

- Tina MAZE (SLO) 6

 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico:

 

-Vreni SCHNEIDER (SUI) 20,

 

-Martina ERTL (GER) 17,

 

-Anja PAERSON (SWE) 16,

 

-Sonja NEF (SUI) 16,

 

-Erika Hess (SUI) 12

 

Največ slalomskih zmag:

- Vreni SCHNEIDER (SUI) 6, 

- Anja PAERSON (SWE) 5, 

- Erika HESS (SUI) 3

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico v slalomu:
- Vreni SCHNEIDER (SUI) 9
 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico v slalomu:
-Vreni SCHNEIDER (SUI): 12
 

Največja časovna razlika na slalomski tekmi:
- Marielle GOITSCHEL (FRA): 4,2 s (1964)
 

Najmanjša časovna razlika na slalomski tekmi:
- Rosie FORTNA (USA): 0,01 s (1969)
 

Največ veleslalomskih zmag:

- Francoise  MACCHI (FRA), 

- Annemarie MOSER PROELL (AUT), 

- Lise-Marie MORERORD (SUI), 

- Mateja SVET (SLO), 

- Martina ERTL (GER), 

- Sonja NEF (SUI), 

- Vreni SCHNEIDER (SUI), 

- Tina MAZE (SLO): 2

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico v veleslalomu:
- Vreni SCHNEIDER (SUI): 6
 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico v veleslalomu:
-Vreni SCHNEIDER (SUI): 8
 

Največja časovna razlika v veleslalomu:
- Marie-France JEANGEORGES (FRA): 2,39 s (1967)
 

Najmanjša časovna razlika na veleslalomski tekmi:
- Annemarie MOSER PROELL (AUT): 0,05 s (1970)

 

Slovenke na Zlati lisici: 

- Tina MAZE - SL: 1x1, 1x2, GSL: 2x1, 2x2, pokal: 1x1, 1x3

 

- Mateja SVET - SL: 1x1, GSL: 2x1, pokal: 2x1

 

- Urška HROVAT - SL: 1x1, 1x2 1x3, pokal: 1x1

 

- Nataša BOKAL - SL: 1x1, GSL: 1x2

 

- Špela PRETNAR - SL: 1x2, GSL: 1x2

 

- Katja KOREN - SL: 1x2 Ana DREV - GSL: 1x2

 

- Veronika ŠAREC - SL: 1x3