Zgodovina

44. Zlata lisica 2008

(12. 01. - 13. 01. 2008)

"Trije ranjeni, izpahnjena rama, izpahnjeno koleno in potrgana tetiva, so majhna cena za to, kar nam je včeraj in danes uspelo!" je v šotoru, po tekmi, svoji ekipi, ki je bila prava zmagovalka 44. Zlate lisice, čestital Marko Rataj, pomočnik vodje tekmovanja. Lastnik potrgane tetive in bergel je bil vodja tekmovanja Gorazd Bedrač, lastnik izpahnjenega ramena pa vodja veleslalomske proge Andrej Rečnik…

Ko so v Vinagovi kleti plesali, so na slalomu korakali. V soboto ob desetih zvečer sta Drejč in Drago postavila svoje Rečnike v vrsto, prijeli so se pod roke in začeli: "Leva, desna, ena, dva…" Od vrha do dna, korak za korakom. Eni so korakali, drugi sejali, tretji zalivali.

Potem so šli spat. Da so lahko zgodaj vstali. Ob šestih je, namreč, Atle že tiščal roko v sneg, ki ga je v nekaj urah zmanjkalo za dobrih pet centimetrov. "Vse je potrebno še enkrat prehoditi!" se je glasil ukaz direktorja svetovnega pokala. "Ob pol osmih bom potem odločil, ali tekma bo!"

In so spet korakali. In sejali. In zalivali. Za sejanje so imeli štiri različne vreče. "Katero?" so vprašali Gorazda, ki pa je lahko le stal v cilju na eni nogi. Smučarke so ostale cele, poškodoval pa se je vodja tekmovanja… Obrnili so se k Marcusu, ki ga je Atle kot snežnega strokovnjaka pripeljal s seboj. A ni dovolj hitro odgovoril, da bi mu lahko zaupali. Vsak hrib ima svoje muhe, zato ga je potrebno dobro poznati. Kdo bolje od Filipa? Pa se je zgodilo, da - najbrž prvič v njegovi petdesetletni trenerski karieri - tudi on ni bil odločen. "Ptx ali ureja?" Ni jim preostalo drugega kot salomonska rešitev. Uporabili so oboje. Cuvee… Zvrst… Saj smo v Mariboru, sredi vinogradov! Ob pol osmih je Atle sporočil: "Proga OK. Tekma bo!" In ko sem popoldan poškilil novinarjem pod prste, sem prebral: "Čarovniki iz Maribora!" Ter: "Pravi profesionalci!"

Odjuga in bog pomagaj

Večerna seja organizacijskega odbora 44. Zlate lisice, deset dni pred tekmo, je bila bliskovita. To hitrost je uvedel že Senčar. Če je kdo le besedico preveč rekel, ga je tako nadrl, da je potem še dve Lisici le tiho delal.

Prireditve: "Vse je pod kontrolo. Natalija bo začela na snegu peti že poldrugo uro pred startom."

Gostinstvo: " Gostinci bodo izven ograde tekmovalnega prostora, da zadostimo zakonu."

Aranžerstvo: "Nihče se ne bo izgubil!"

Namestitve: "Hotelskih sob še ni zmanjkalo."

Nagrade: "Pokali pridejo devetega."

Zdravstvo: "Vsi zdravi!"

Gorska reševalna služba: "Mi smo pripravljeni!"

Organizacija obiska: "Z Reke prideta dva avtobusa, iz Zagreba pa eden. Med njimi ne bo izgrednikov."

Varnost: "Bomo že pravočasno izvedeli, če bodo šli čez mejo."

Proga: "Ostajata nam še dva dni mraza, potem pa odjuga in bog pomagaj."

Direktor reprezentance: "Mlade so z novo progo zadovoljne. Mlade so vesele vsega novega. Tini pa položni del ni všeč. A ne bomo se ozirali na to."

Povezava s FIS: " Začetek seje vodij ekip bodo začeli naši trije mladi državni prvaki s fanfarami. Svetovno igrajo na trobente!"

Sekretar: "V soboto bo na snegu podelitev za deset, ne le pet tekmovalk. Bo na odru dovolj prostora?"

Generalni: "Dobimo se spet v torek ob šestih. Pritisnite na plin v teh zadnjih dnevih!"

125 oseb na najvišjem nivoju

Novinarska konferenca snežnega kontrolorja FIS po ogledu proge. Filip je prišel z vrtalnim strojem! Že več kot 50 let ga ni izpustil. Naučil me je smučati, voziti avto in biti vztrajen. Noben drugi organizator svetovnega pokala nima takšnega kontrolorja, ki je na progi od prvega dne, torej že dobre tri tedne, in ki toliko ve o snegu in progi, ki jo potrebujejo vrhunski smučarji.

"V majhnih stvareh je uspeh," pa sem se zvečer, na zadnji lisičini seji pred tekmo strinjal z generalnim sekretarjem, ki je želel iz nas iztisniti še zadnji finiš. "Postavili smo si zelo visoke standarde, zato moramo zdaj iztisniti zadnje atome! Razmislite, kaj bi se dalo narediti še boljše, da bomo v nedeljo ob 17. uri vsi veseli v šotoru," je govoril general in dal besedo pribočnikom.

Protokol: "Pol vlade prihaja, 8 ministrov, 125 oseb na najvišjem nivoju!"

Press: "35 tujih novinarskih hiš, 55 slovenskih, nekaj čez 200 novinarjev, a še se prijavljajo!"

Namestitev: "Le za Nemke še iščemo "širaum"!"

Varnost: "Navezali smo stike z vsemi vodji varnostnih služb pri državnem protokolu!"

Redarji: "Mi smo zdaj informatorji, v skladu z zakonom!"

Obisk: "Tako klavrno ni bilo zadnjih 25 let…"

Pomočnik vodje tekmovanja: "Dobro sem noter padel… Gorazd bo OK, vsi njegovi pa imamo vse pod kontrolo."

Čim so smučarke v Mariboru, nastopi odjuga. Zjutraj je bilo še minus ena, zvečer je bilo že plus deset. Vmes pa smo v Habakuku odprli press center. Več kot tristo novinarjev iz vsega sveta je dobilo olimpijske delovne razmere… V dvorani Franca Minařika, mariborskega farmacevta ter zgodovinarja, so tendovci razpredli žično in brezžično mrežo, telekomovci so jo priključili na dva vdsl-ja (vse dvojno: če že ne moremo vplivati na vreme, se vsaj pri drugih stvareh ne pustimo presenetiti), Maks je na veliko steno usmeril televizijski prenos, Aleš pa na sosednjo interne informacije. Denisova ekipa je v typo3 vnašala, kar so s terena prinašali Aleš, Sanja in Gabrijel. Zorana je sproti prevajala, tretji (ali četrti) Aleš pa je skupaj z Zoranom in Nenadom besedam dodajal slike. Barbara je razmnoževala, kar je Bojan pošiljal od časomerilcev. Žan je mislil, na Aljo, stilistiko, stave in fotoreporterske številke. Marko nas je varoval, Vivi pa je mene iskala. Vedno sem se nekje izgubil, ko so me potrebovali. Lahko je biti presse šef, če imaš takšno ekipo!

Injekcijska deska

Čeprav je deževalo, je odločilo vseeno zalivanje. Ponoči, nato pa še zjutraj, je bilo potrebno pretlačiti in napojiti obe progi. Komando prvega slaloma sta imela Drago Rečnik in Atlejev pomočnik, profesionalec FIS, Marcus. Drugega pa Andrej Rečnik. Prva dva sta bila že na polovici, ko je bil Andrej s svojimi še čisto zgoraj. "Kaj zaostajaš?!" A se ni dal, še naprej je enako temeljito in počasi zalival. "Drugi tek mora biti dober za vseh 30 tekmovalk! Tako zbit sneg, narejen z balknom, v katerem voda zapolni vse zračne mehurčke in sneg spremeni v beton, ni hec. S takšno injekcijsko desko nastane sneg kot spomladi kup pred hišo… Tri med seboj povezane cevi, ki so priklopljene na sistem zasneževanja, skozi šobe brizgajo "injekcije" v sneg, pod določenim pritiskom, odvisnim od gostote snega, enakomerno in na majhnih razdaljah, po vsej progi. S tem se z vodo zapolnijo vsi prazni čepi zraka med snežnimi kristali. Voda zmrzne v globino in spremeni sneg praktično v beton.

Ko pa se otopli, je brez vode kot da bi ga pojedla rja. Hitro gre. "Če ne zalivaš dovolj, tekme ni," se je zvečer v šotoru, ko je bilo vsega konec in je ravno drugi slalom odlično zdržal vseh 30 tekmovalk, spominjal Andrej.

Ko so šli zvečer Pohorci na progo, smo šli mi na pico. Pod vzpenjačo, ker so tam tako že bili vsi. Nič čudnega, da je pica tako priljubljenega, če pa je v vseh jezikih zgolj - pizza. Sicer bi ta večer natakar moral znati rusko, hrvaško, francosko, angleško, nemško, italijansko in še kaj.

A je do jezikovnih zapletov vseeno prišlo. "Lahko dobim ključ, prosim!" je točilnega prosil hrvaško govoreči gost.

"Ne morete!"

"Toda jaz moram!"

"Zakaj? Saj zdaj tam ni nikogar…"

"Saj nikogar tudi ne potrebujem. Le ključ mi dajte!

"Oprostite, toda ne morem vam dati ključa od pisarne…"

"Pa zakaj ne? Če pa piše pisarna…"

"Saj zato ravno! To je pisarna!"

"Seveda je pisarna! Zato pa potrebujem ključ! Ker moram lulat!

"Prosim? V pisarni?!"

"Menda ja! Pri nas piše na vratih pisoar, pri vas pa, pač, pisarna…"

Le malo je manjkalo, pa bi mu ušlo. Zadnji trenutek so mu pokazali prava vrata.

Skaardal kaznoval fotoreporterje

Hrvoje se je sredi prvega veleslaloma ogorčeno vrnil s proge. "To je nesramnost! Kako bom sedaj poročal?" in mi je molel prazno ovratnico.

"Si izgubil akreditacijo?"

"Ne," je skoraj zakričal, "Skaardal mi jo je strgal. In še trideset drugim!"

"Kaj se je zgodilo," sem še sam zakričal. "Zakaj vam je vzel akreditacije?"

"Ker smo se pomikali navzdol po progi. Na vseh tekmah to počnemo. Zakaj tukaj ne smemo?!"

Poklical sem Marka. Če direktor vzame akreditacije tridesetim fotoreporterjem, od štiridesetih, kolikor jih lahko med tekmo fotografira na progi, oblečenih v Žanove številke, se je moralo zgoditi kaj hudo resnega.

"Nič ne vem," je bil povsem miren namestnik strgane ahilove tetive. "Ga bom vprašal."

"Med tekmo se ne smejo premikati po progi. Opozoril jih je, pa so nekaj jezikali. Pet jih je bilo," je kmalu sporočil.

Torej ne trideset… "In kaj bo zdaj?"

"Drugi veleslalom ne smejo na progo. Če ne bodo ubogali, jutri ne bo pustil na progo nobenega fotoreporterja," je posredoval Norvežanovo kazen neposlušnim fotoreporterjem.

"Drugi veleslalom bomo tako šklocali v ciljni areni," so odgovorili poslušni. In je bil edini incident 44. Zlate lisice hitro rešen.

Čeprav lahko sedaj, ko je tekmovanje srečno za nami, priznam, da se je zgodila velika napaka, ki pa na srečo ni prodrla v javnost. Zjutraj, ko so si smučarke še ogledovale progo in so v VIP šotoru še preverjali novi prijavno-odjavni sistem pametnih kartic, ki so v sponzorskem delu zamenjale plastične zapestnice, sem se, tako kot leta in leta pred tem, postavil v vrsto.

"So že?" smo nervozno spraševali, saj smo na to čakali kar dve leti. Če pa je lisica vmes pobegnila v Kranjsko Goro.

"Točno ob devetih bodo kuhane!" se je glasil odgovor, kot že toliko let pred tem.

"Pa z veliko gorčice, prosim!" smo nato naročali.

Toda! Ko sem dobil v roke tradicionalno hrenovko, brez katere ni lisice, sem se zgrozil. Štručko so prerezali! Na dve polovici! Kdo je že videl hot dog v obliki sendviča?! Prijel sem z desno, pa je pobegnila na levo. Polizal sem gorčico do komolcev, pa je bila že na hlačah. Prijel sem z levo, pa je pobegnila desno. Ugriznil sem jo spredaj, pa se je skrila zadaj. Naskočil sem jo z zadnje strani, pa se mi je skrila v rokav. Groza, ne pa tradicionalna lisičina, hrenovka, skratka.

Nadaljevanje je bilo potem, na srečo, tradicionalno. V šotoru je bila tradicionalna nepopisna gneča, od vseh ton hrane je bila tradicionalno najboljša vojaška telečja obara z vodnimi žličniki, popoldan so se tradicionalno vrstili sprejemi za tekmovalke in njihove spremljevalce, na katerih tradicionalno ni bilo tekmovalk in njihovih spremljevalcev, temveč tradicionalno vsi drugi.

S sprejema na sprejem

Ko so mi na "preski" (odkar imam Romanovo ekipo, ki takoj po tekmi prve tri dobesedno prinese z zmagovalnega odra v press center, ni z novinarskimi konferencami več nobenih težav) Elisabeth, Manuela in Denise povedale, kako srečne so in kako so se organizatorji potrudili v tako toplem vremenu pripraviti tako mrzlo progo, se je lahko začelo. Najprej v hiši Stare trte. Hrvatom je bilo tako všeč, da so nakrmili labode in obljubili, da bodo prihodnje leto prinesli pršut. Potem v Narodnem domu. Kjer pa je žal odpadla angleška tekma. Pred leti sta predsednik Andrej in župan Boris vselej tekmovala, kdo je boljši v angleščini. Novi župan pa si je raje omislil prevajalko. A saj smo vsi poslušali pravzaprav Neisho. Čeprav je Smiljan zatem v kleti, ko je gledal okravateno občinstvo, ugotovil: "Tokrat pa sem ga polomil. Za to publiko bi moral pripeljati Atomik Harmonik…"

Hannesu Hutterju je bilo pa všeč. Ne le, ker je dobil lepo stekleno vazo za svoje predsedovanje Big five (družba največjih smučarskih tekem, ki pa jih je že 13), temveč ker se je šef organizacijskega odbora svetovnega pokala v Kitzbuehlu v Mariboru očitno odlično počutil. "Prvič sem v Mariboru, toda obljubim, da ne zadnjič!" In to kljub temu, da je njegov budžet 6 milijonov evrov, mariborski pa le milijon. Toda zato vstopnica za častno tribuno pod Petelinjim grebenom stane 2.300 evrov, vstopnica za vip šotor pod Trikotno jaso pa 140. Naval je tam in tukaj enak.

Zato pa Kitzbuehel nima Vinagove kleti! To je zagotovo najbolj znana smučarsko-vinska klet na svetu. Številni so nedeljo dočakali v njej.

Trije ranjenci za veliko zmago

Prišel je tudi Bobi. "Zadnja!" je zadovoljno dejal (Boris Ljubič) in si natočil pivo. Po tridesetih letih in 29 Lisicah! "Prihodnje leto, seveda, pridem. A nič ne bom delal. Nekam se bom udobno namestil in užival…"

"Kako pa je bilo sinoči na poslovilni zabavi v Petelinu," me je zanimalo. Po toliko lisičjih letih in še toliko več lisičjih sprejemih ter zabavah je moralo biti slovo legendarnega radijskega reporterja, seveda, nekaj posebnega. Toda… "Samo pet litrov vina so spili…" je odgovoril in dodal še malo pene v plastičen kozarec.

"Bravo!" sem zvečer v šotoru - ko se tekma konča, ko tekmovalke odpotujejo, ko vipovci že ližejo rane, ko je proga pospravljena, ko delajo le še novinarji v press centru, se vsi organizatorji tradicionalno zberemo v šotoru in proslavimo novo uspešno tekmo - udaril Drejča po desnem ramenu. "Au!" je odskočil. "Ah, imaš srečo, levo sem si izpahnil," se je zasmejal. Marko pa je šel za mikrofon. "Hvala vam! Nobenega ni bilo, ki bi kritiziral, vsi so nas samo hvalili. Toda samo mi vemo, na kako tanki nitki je bilo vse skupaj. A smo zmagali! Ker ste vsi dali vse in najboljše od sebe!"

Dokler bom lahko, bom zraven

Lisica ima že 45 let! Koliko jih je še od prve lisice? Vsekakor Ferenc! Toda on bo zraven tudi pri stoti. Tri mesece prej in tri mesece po njej je vse v njegovih rokah. On se ne slika, on ne daje intervjujev, on dela.

Generacije se obnavljajo. To se vidi najbolj po tekmi, v šotoru. Nekateri manjkajo. Mnogi pa se ne dajo. Milan Lesjak, najstarejši aktivni učitelj smučanja v Sloveniji. "Dokler bom lahko smučal, bom zraven!" Zmago Dietner: "Čakam na operacijo kolka… Dokler bom lahko, bom zraven… Zaradi družbe…"

Andrej Rečnik Mirku Lorenciju v Večeru: "Romantike res ni več takšne, ker je pač tempo življenja čisto drugačen. Je pa še vedno v ekipi, ki pripravlja progo, prijateljstvo, tovarištvo, brez tega ne bi bilo nič. Tudi zaradi tega je ekipa že leta in leta praktično ista. Mladi, ki jih je počasi le potrebno pridobiti, vedno so dobrodošli, nimajo pravega interesa. Že zaradi zgodnjega vstajanja, ki je potrebno, poleg tega pa hitro, ko pridejo zraven, ugotovijo, da naše delo ni mačji kašelj. V naši standardni ekipi delamo tudi poleti, ko na progi pobiramo kamenje, da jo je pozimi lažje pripraviti, družimo pa se tudi sicer, ko ni ravno dela. Okrogle obletnice rojstnega dne vsakogar v njej na primer praznujemo, resda vedno višje. Na koncu imamo čago, v nedeljo po tekmi v VIP šotoru. A takrat, na koncu, se nikomer od nas praktično ne ljubi več ostati dolgo, ker smo čisto crknjeni."

Prišel je tudi Dušan Šober. "Kdo je to?" me je vprašala Nataša. Kdo bo čez nekaj let vprašal za Gorazda Bedrača isto?

Anja Paerson, ki je zadnja leta bivala v Pohorski kavarni, tokrat pa kar pri svojem serviserju Alešu Sopotniku v Framu: "Pri srcu so mi tri prizorišča tekem: doma na Švedskem, v Švici in Sloveniji. Želim si, da bi več časa preživeli v teh deželah. V Maribor se rada vračam zaradi gledalcev in proge, ki jo zmeraj dobro pripravijo."

Pa 44. Zlati lisici pa ni bilo Manfreda Meršnika. Zato je ta zgodba, pravzaprav, spomin nanj!

Manfred Meršnik

Zlata lisica je brez dvoma ena najbolj znanih in cenjenih tekem v belem cirkusu! Svojo prepoznavnost si je pridobila v dolgi in le enkrat prekinjeni skoraj že petdesetletni tradiciji. Prepoznavnost je v tekmi, ki vedno je! V večni borbi za sneg in progo, v kateri pa je zmagovalec vedno isti! V tekmi sredi vinogradov! V odlični organizaciji in velikem mariborskem gostoljubju! Tudi v Lisičinih selitvah, ki pomenijo nepremagano pohorsko trmo! Predvsem pa v ljudeh, ki Zlato lisico pripravljajo, ki z njo in za njo živijo, brez katerih tega tekmovanja ne bi bilo!

In med temi lisjaki je bil desetletja dolgo prav za to prepoznavnost Zlate lisice zadolžen in odgovoren Manfred Meršnik. Z njegovim slovesom smo ogromno izgubili. Z nami, ki smo se od samih začetkov Zlate lisice lahko zanesli, da bo Merš dobro in profesionalno poskrbel za novinarje iz vsega sveta, ki iz leta v leto redno in z veseljem prihajajo po službeni dolžnosti in po srcu v Maribor, pa tudi prav vsi ti številni novinarski prijatelji Zlate lisice, ki bodo v ciljni areni in v press centru zdaj pogrešali Meršov rdeči pulover in njegovo pomoč.

Manfred Meršnik, dolgoletni vodja novinarskega središča Zlate lisice, je bil s svojo profesionalnostjo, entuziazmom in komunikacijsko spretnostjo v press centru v Slaviji podaljšek vseh tistih lisjakov Zlate lisice, ki so na progi in ob njej poskrbeli, da je Zlata lisica stalnica v svetovnem pokalu in ena najboljših tekem belega cirkusa! Da je šla vest o njihovem trudu in uspehu tako širno in hitro v svet, je bila dolgoletna zasluga prav Manfreda Meršnika! Hvala, Merš! Nadaljevali bomo tako kot smo se naučili ob tebi!

OO 44. Zlate lisice

Kronika

 

1964 - rojstvo Zlate lisice - trije očetje: Dušan Senčar, Marjan Kožuh in Franci Čop

1965 - zgraditev tribune za gledalce na slalomišču pod Bellevuejem

1966 - zaradi pomanjkanja snega odpovedali veleslalom, pred slalomom pa ga je zapadlo toliko, da ga je bilo skoraj preveč

1967 - zgrajena cesta na Pohorje

1968 - zadnje mesto v slalomu je osvojila poznejša trikratna olimpijska zmagovalka Rosie Mittermaier

1969 - načrti za izgradnjo turističnega Pohorja

1970 - prvič za svetovni pokal

1971 - prvič evrovizijski prenos s Pohorja

1972 - prvič v zgodovini ženskega alpskega smučanja dva teka veleslaloma

1973 - v slalomu uvrščenih le 14 smučark, tehnični delegat je odpovedal veleslalom

1974 - prva selitev, v Badgastein

1975 - druga selitev, v Sarajevo in na Jahorino

1976 - tretja selitev, v Kranjsko Goro

1977 - lisica se je vrnila v mariborski brlog

1978 - tekma v dolini, najnižji cilj na svetu, 325 metrov nad morjem

1979 - naše smučarke prvič do točk svetovnega pokala

1980 - v tednu dni tisočkrat prehodili progo

1981 - prvi snežni jezik na poseki in stavka smučark v slalomu

1982 - za Silvestrovo selitev na zgornjo progo

1983 - zadnjič na zgornji progi pod Bellevuejem?

1984 - prvi velik uspeh naših smučark

1985 - v Mariboru tudi moški, ki pa jim slalomišče ni “dišalo” in so se uprli

1986 - prvič Lisičkin koncert

1987 - zbuldožiran snežni stadion

1988 - četrta selitev, v Kranjsko Goro, in dvojna zmaga Mateje Svet

1989 - drugi snežni jezik in imenitna svetovna predstavitev mariborskega snežnega stadiona

1990 - zmaga Mateje Svet pred 20 tisoč gledalci

1991 - peta selitev, v Kranjsko Goro, in zmaga Nataše Bokal

1992 - uspešen slalom, odpovedan veleslalom

1993 - imenitna 30-letnica Zlate lisice

1994 - Urška Hrovat in Maribor kot Kitzbuehel

1995 - slalom zaradi dežja v dveh dneh in imenitne Slovenke

1996 - 40 tisoč gledalcev v treh dneh; zaman čakali Samarancha

1997 - v ciljni areni novi hotel Arena, med gledalci tudi Juan Antonio Samaranch, na tekmi pa zlata lisica Urški Hrovat

1998 - prva odpoved v 35 letih! Jubilejna 35. Zlata lisica je bila nesrečna

1999 - uspešen drugi poskus 35-letnice; prvič tudi super veleslalom in silvestrovanje smučark v šotoru ob progi

2000 - zimska idila pod Pohorjem; prva norveška zmaga, pred najboljšo slalomistko sezone Špelo Pretnar

2001 - ena tekma, kljub izredno visokim temperaturam, dobljena, druga izgubljena

2002 - z mesta predsednika OK se je umaknil oče Zlate lisice Dušan Senčar

2003 - ob dveh zjutraj pred tekmo je bilo plus osem, tekma pa je dobila oceno: “Brezhibno!”

2004 - Jubilej, toda brez obeh “očetov”, Zlate lisice Dušana Senčarja in pohorskih smučišč Francija Čopa.

2005 - Dvakrat najhitrejša Tina Maze! Druga slovenska zmaga pod Pohorjem, prva veleslalomska!

2006 - Snežni stadion je bil zalit s snegom, a odjuga je odnesla veleslalom.

2007 – Šesta selitev.  V Podkorenu enotna ocena tekmovalk in trenerjev: “Najboljša proga sezone,”, v Kranjski Gori štajersko-gorenjski praznik.

2008 - Trije ranjeni med organizatorji, izpahnjena rama, izpahnjeno koleno in potrgana tetiva, smučarke pa v dežju in ledu brez težav

2009 - Vse idealno: na tekmah dva dneva sonca, na tribunah dva predsednika, v ciljni areni nova Arena, na Pohorju novi hotel Videc, pri Arehu nova šestsedežnica Pisker, na progi pa najhitrejša Tina Maze! 15.000 gledalcev  ob progi in 200 milijonov pred TV!

2010 – Zmaga Pohorja! Steber gondole je pokleknil pod bremenom 52-letne starosti samo 157 dni zatem pa nova osemsedežna gondolska žičnica z zmogljivostjo 2.400 potnikov na uro.

2011 - Dvanajst dni +16 stopinj! Trinajsti dan je tekmovanje bilo, toda brez rezultatov. Prekinjen veleslalom in odpovedan slalom.

2012 - Zlata lisica se je moralo sedmič seliti, petič na Gorenjsko. V dveh dneh je bilo v Podkorenu več kot 13.000 gledalcev.

2013

Rekordno število gledalcev, tako pod Pohorjem, kjer se jih je v dveh dneh zbralo več kot 40 tisoč, kot tudi pred TV zasloni. Tina Maze z drugim mestom v veleslalomu in zmago v slalomu zlata pohorska lisička!

2014

Za 50-letni jubilej se je zgodilo vse in še več. Zlata lisica se je morala osmič preseliti, šestič v Kranjsko Goro. Dva dni pred tekmo je čez noč zapadlo v cilju v Podkorenu 130 cm snega, na startu pod Vitrancem pa kar 180, nato pa je noč pred veleslalom začel padati ledeni dež. Zjutraj je bila proga uničena, veleslalom je odpadel. V nedeljo je bilo pol Slovenije zaradi žledu v električnem mrku, toda v Podkorenu sta zmagali Zlata lisica in Frida Hansdotter!

2015

Zlata lisica je dobila, toda Tina Maze je izgubila. Na razočaranje 26 tisoč gledalcev je ostala brez uvrstitve, kar jo je na koncu sezone stalo tudi skupne zmage v svetovnem pokalu. Toda zato je zmagala Zlata lisica! Tekmovanje je odlično uspelo in direktor svetovnega pokala za ženske Atle Skaardal je po tekmovanju izjavil: ”Zelo, zelo dobro, odlično opravljeno delo!”

2016

Teden dni pred tekmo je bilo v Mariboru pomladno vreme in med veleslalomom je bilo v cilju 17 stopinj, toda proga je bila pomrznjena in trda kot beton. V čudovitem vremenu je 9.000 gledalcev bučno pozdravilo drugo mesto Ane Drev in zmago Zlate lisice nad vremenom.

Toda narava je udarila nazaj. Oblačna in topla noč je spremenila strukturo snega. Šlo je le do številke 25, potem je slalom odpadel.

2017

Tina si je snela smuči, tri Slovenke pa vseeno v deseterici! Dvajset tisoč gledalcev in enake razmere za vse tekmovalke! 53. Zlata lisice je bila ena najboljših tekem in najbolj veličastnih prireditev v vsej dolgi zgodovini mariborske Lisice.
V veleslalomu je zmagala Tessa Worley, v slalomu pa Mikaela Shiffrin, ki je dobila tudi kombinacijo pohorskega pokala. A tudi Slovenke so bile odlične, čeprav tokrat nobene ni bilo na zmagovalnih stopničkah. V veleslalomu je bila Ana Drev osma, v slalomu pa Ana Bucik sedma, toda za največje navdušenje je poskrbela Ilka Štuhec, najhitrejša smučarka sezone (v smuku in super veleslalomu), ki je bila v veleslalomu štirinajsta, v slalomu pa deseta. In poslovila se je največja slovenska šampionka, Tina Maze, pred ciljem si je snela smuči in odkorakala v legendo.

Naj naj

 

Največ zmag: 

- Vreni SCHNEIDER (SUI): 8 (6 x SL, 2 x VSL), 

- Anja PAERSON (SWE) 7 (5 x SL, 2 x VSL), 

- Erika HESS (SUI) 3 (SL), 

- Annemarie MOSER (AUT) 3 (1 x SL, 2 x VSL), 

- Hanni WENZEL (LIE) 3 (SL), 

- Lise Marie MOREROD 3 (1 x SL; 2 x VSL), 

- Mateja SVET (SLO) 3 (1 x SL; 2 x VSL), 

- Tina MAZE (SLO) 3 (2 x VSL, 1 x SL)

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico:

- Vreni SCHNEIDER (SUI) 15, 

- Anja PAERSON (SWE) 7, 

- Martina ERTL (GER) 6, 

- Sonja NEF (SUI) 6, 

- Tina MAZE (SLO) 6

 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico:

 

-Vreni SCHNEIDER (SUI) 20,

 

-Martina ERTL (GER) 17,

 

-Anja PAERSON (SWE) 16,

 

-Sonja NEF (SUI) 16,

 

-Erika Hess (SUI) 12

 

Največ slalomskih zmag:

- Vreni SCHNEIDER (SUI) 6, 

- Anja PAERSON (SWE) 5, 

- Erika HESS (SUI) 3

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico v slalomu:
- Vreni SCHNEIDER (SUI) 9
 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico v slalomu:
-Vreni SCHNEIDER (SUI): 12
 

Največja časovna razlika na slalomski tekmi:
- Marielle GOITSCHEL (FRA): 4,2 s (1964)
 

Najmanjša časovna razlika na slalomski tekmi:
- Rosie FORTNA (USA): 0,01 s (1969)
 

Največ veleslalomskih zmag:

- Francoise  MACCHI (FRA), 

- Annemarie MOSER PROELL (AUT), 

- Lise-Marie MORERORD (SUI), 

- Mateja SVET (SLO), 

- Martina ERTL (GER), 

- Sonja NEF (SUI), 

- Vreni SCHNEIDER (SUI), 

- Tina MAZE (SLO): 2

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico v veleslalomu:
- Vreni SCHNEIDER (SUI): 6
 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico v veleslalomu:
-Vreni SCHNEIDER (SUI): 8
 

Največja časovna razlika v veleslalomu:
- Marie-France JEANGEORGES (FRA): 2,39 s (1967)
 

Najmanjša časovna razlika na veleslalomski tekmi:
- Annemarie MOSER PROELL (AUT): 0,05 s (1970)

 

Slovenke na Zlati lisici: 

- Tina MAZE - SL: 1x1, 1x2, GSL: 2x1, 2x2, pokal: 1x1, 1x3

 

- Mateja SVET - SL: 1x1, GSL: 2x1, pokal: 2x1

 

- Urška HROVAT - SL: 1x1, 1x2 1x3, pokal: 1x1

 

- Nataša BOKAL - SL: 1x1, GSL: 1x2

 

- Špela PRETNAR - SL: 1x2, GSL: 1x2

 

- Katja KOREN - SL: 1x2 Ana DREV - GSL: 1x2

 

- Veronika ŠAREC - SL: 1x3