Zgodovina

43. Zlata lisica 2007

(06. 01. - 07. 01. 2007)

43. Zlata lisica je imenitno uspela, pa čeprav je Maribor ostal brez snega in mraza in se je morala Lisica seliti! Toda v Kranjski Gori je našla gostoljubno zatočišče, v Podkorenu pa dovolj snega, da so ga Mariborčani lahko odlično utrdili. "Najboljša proga sezone," je bila enotna ocena tekmovalk in trenerjev po zaključku 43. Zlate lisice, ki je slalom pred dobrimi pet tisoč gledalci spremenila v štajerski-gorenjski praznik.

Če je bila zmagovalka slaloma pričakovana, pa sta za presenečenji poskrbeli Čehinja Sarka Zahrobska in Slovakinja Veronika Zuzulova. Toda pohvaliti moramo tudi Slovenki, Tino Maze in Petro Robnik, predvsem za uvrstitev med trideseterico in v drugi tek, kar je obet za boljše slovensko nadaljevanje sezone tudi v slalomu.

43. Zlata lisica za drugo mesto v slalomu in sedmo v veleslalomu je postala Čehinja Sarka Zahrobska.

Odločitev 31. decembra

31. decembra 2006 je moral organizacijski odbor 43. Zlate lisice na osnovi dogovora z mednarodno FIS organizacijo sprejeti odločitev, da izvedbo tekmovanja preseli v Kranjsko Goro. Odločitev je bila sprejeta na osnovi sklepa snežnega inšpektorja FIS in visokih temperatur, ki onemogočajo pripravo prog po varnostnih merilih FIS za izvedbo tekmovanj Svetovnega pokala.

Filip Gartner, snežni kontrolor FIS: "Po ogledu prog za slalom in veleslalom danes, 31. 12. 2006 ob 8. uri ugotavljam:

vremenska situacija temp.: +3 do -3 stopinje C, vlažnost zraka od 20 do 70 % in tlak 1005 Mb;

na progi ni dovolj utrjenega snega, ki bi ustrezal varnostnim merilom FIS za izvedbo tekem Svetovnega pokala;

organizator je v preteklih 14. dneh storil vse, kar je bilo potrebno in možno v mejah danih vremenskih razmer;

analiza prognoze razvoja temperaturnih gibanj v prihodnjih 10 dneh ne kaže na izboljšanje pogojev za pripravo prog;

zaradi navedenega sem po posvetovanju z organi FIS odločil, da izvedba tekmovanja na progah Snežnega stadiona v Mariboru ni možna;

po posvetu s FIS, Media Partners in organizatorjem SK Branik predlagamo izvedbo 43. Zlate lisice na terenih v Kranjski Gori, ki sem jih tudi osebno dne 30. 12. 2006 pregledal."

Najslabša zima v zgodovini?

Prvič so topovi na Pohorju in pod njim začeli streljati 15. decembra. Ponoči so uspeli nasnežiti okrog 3.500 kubičnih metrov snega. Toda le v ciljni areni in na spodnjem delu slaloma. Močna inverzija na Pohorju je sredi decembra spominjala na pomlad.

Smuka na Pohorju se je začela šele 22. decembra! In še takrat so lahko obratovale le vlečnici pri Arehu, sedežnica Sleme in otroška vlečnica pri Bellevueju.

Novo upanje je prišlo 27. decembra, ko so topovi spet začeli delovati. Takrat je bilo še upanje, da bodo lahko lisjaki vsaj silvestrovali na progi… Toda že naslednji dan je Milan Šmon, vodja zasneževanja, Bedraču poročal: "Proti jutru smo bili prisiljeni izključiti delovanje snežnih topov na snežnem stadionu."

V dogovoru z vodjem tekmovanja pokala Vitranc Janezom Šmitkom in generalnim sekretarjem pokala Vitranc Srečom Medvenom so Mariborčani že teden dni pred Silvestrom začeli pripravljati progo tudi v Kranjski Gori.

Kolikokrat se bo Zlata lisica še selila? To vprašanje smo si v minulih 45 letih postavili že (pre)večkrat. Toda, morda je odgovor po zadnji selitvi vseeno bližje. Zato, ker si je težko predstavljati, da bi bila lahko kakšna zima še tako zanič, ko je bila v sezoni 2006/07… In zato, ker so mariborski lisjaki spoznali, da je za mariborsko tekmo vseeno potreben - Maribor! Četudi je bila 43. Zlata lisica v mariborski Kranjski Gori.

Je to zimo sploh snežilo? Ne le na prenizkem Pohorju, temveč na vsaj pol evropskih smučiščih. Je bilo sploh mraz? Ne le pošteno, temveč vsaj malo, da bi to pognalo snežne topove.

Maribor je v sezoni 2006/07 dobil novo sedežnico! Štirisedežnico! In, končno, ne iz starega železa, temveč čisto novo! Toda nova štirisedežnica je vso zimo samevala. Pravi preizkus je doživela šele celo leto (in zimo) pozneje. Če ni snega, tudi nova sedežnica ne pomaga.

Z novo sedežnico Poštela pa je Pohorje dobilo tudi novo smučišče. Teren pod sedežnico so razširili in poravnali, tako da je direktor svetovnega pokala za ženske Norvežan Atle Skaardal takoj predlagal: "Tukaj naredite veleslalom! Ta teren je boljši od starega." A kaj, če ni snega, tudi direktor nič ne pomaga.

To zimo borbe za progo sploh ni bilo. Organizatorji so lahko le nemočni zrli v nebo. Vse so pripravili, povečali število topov, nadgradili in razširili zmogljivost vodnih zajetij in črpalk, zgradili novo sedežnico in novo smučišče, kandidirali za zimsko univerziado 2011. leta (žal, neuspešno, a to je bil le prvi poskus, ki bo do zmage pač le še kakšno leto počakal), toda narava je bila trmasta.

Branikovci pa ne bi bili (zlati) lisjaki, če ne bi ukanili tudi narave. Saj imamo še rezervno mariborsko smučišče, so se hitro domislili, ko so iz Kranjske Gore prihajale vesti o dovolj snega. In tako je na seji organizacijskega odbora prav zadnji dan leta, teden dni pred 43. Zlato lisico padla edina mogoča rešitev, ki je preselila v Kranjsko Goro skoraj ves Maribor. Na Gorenjsko se je, namreč, preselil kompleten organizacijski štab, več kot 400 lisjakov, ki so v slabem tednu dni uspeli organizirati odlično tekmovanje, pa četudi "brez snega".

Štajersko-gorenjsko partnerstvo

Odločitev  o nakupu kranjskogorskih žičnic leta 2003 se je tako še enkrat potrdila za odlično naložbo. Ne le da so Mariborčani prebudili Gorenjce, temveč so z njimi sklenili tudi partnerstvo, ki se je potrdilo prav ob Lisičini selitvi leta 2007. Čeprav so Mariborčani prišli v Kranjsko Goro s kompletno organizacijsko ekipo, Gorenjci niso hoteli obsedeti doma. Celoten organizacijski štab pokala Vitranc pod vodstvom vodje tekmovanja Janeza Šmitka se je prostovoljno javil pod komando Gorazda Bedrača, z Zlato lisico pa je zaživela tudi celotna Kranjska Gora, pri čemer je imel zaslugo tudi HIT, lastnik večine hotelov, ki je sredi Kranjske Gore postavil velik prireditveni šotor.

Tako se je tudi v Kranjski Gori ob 43. Zlati lisici veliko dogajalo! Smiljan Kreže, ki v OK skrbi za spremljevalne prireditve, je imel kar obilico težav s selitvijo programa iz Maribora in usklajevanjem terminov, saj so tekmovalke bivale na Bledu in so jim organizatorji hoteli prihraniti nepotrebne vožnje do Kranjske Gore. Na koncu pa mu je le uspelo, da je bilo veselo in zabavno ob progi tudi v Kranjski Gori. V petek zvečer je nastopil Toni Cetinski, v soboto popoldan je bil koncert Da Phenomena, zvečer pa je nastopil še Šank rock.

Tekmovalke so prebivale na Bledu. Novinarsko središče je bilo v hotelu Kompas, kjer je bila tudi akreditacijska pisarna. Županov sobotni sprejem, na katerega je mariborski župan Franc Kangler povabil tudi župane Jesenic, Bleda in Kranjske Gore, je bil v zabaviščno-igralniškem centru Korona v Kranjski Gori. Otvoritev tekmovanja z nastopi glasbenikov pa v Kranjski Gori v Hitovem zabaviščnem šotoru.

Več kot 250 akreditiranih novinarjev na 43. Zlati lisici je imelo tudi na rezervni Lisičini lokaciji odlične razmere za delo. V press centru v hotelu Kompas je namreč Telekom prav za Zlato lisico prvič v Sloveniji preizkusil delovanje širokopasovne tehnologije druge generacije VDSL2. Novinarji so bili tako veselo presenečeni ob hitrostih internetne povezave s skupno hitrostjo 94 Mbit/s (60 Mbit/s k uporabniku, 34 Mbit/s od uporabnika).

Usmerjevalnike je v press centru v Kranjski Gori postavilo podjetje TEND iz Maribora, že peto leto pokrovitelj Zlate lisice in izvajalec IT storitev v novinarskem središču.

Uspešen preizkus nove Telekomove internetne povezave je najavil skorajšnjo komercialno uvedbo nove širokopasovne tehnologije, ki bo nadgradila in dopolnila dosedanjo ponudbo tehnologij iz nabora xDSL. Tehnologija VDSL2 omogoča teoretične hitrosti do 100 Mbit/s v obeh smereh po klasičnih bakrenih vodnikih.

Kronika

 

1964 - rojstvo Zlate lisice - trije očetje: Dušan Senčar, Marjan Kožuh in Franci Čop

1965 - zgraditev tribune za gledalce na slalomišču pod Bellevuejem

1966 - zaradi pomanjkanja snega odpovedali veleslalom, pred slalomom pa ga je zapadlo toliko, da ga je bilo skoraj preveč

1967 - zgrajena cesta na Pohorje

1968 - zadnje mesto v slalomu je osvojila poznejša trikratna olimpijska zmagovalka Rosie Mittermaier

1969 - načrti za izgradnjo turističnega Pohorja

1970 - prvič za svetovni pokal

1971 - prvič evrovizijski prenos s Pohorja

1972 - prvič v zgodovini ženskega alpskega smučanja dva teka veleslaloma

1973 - v slalomu uvrščenih le 14 smučark, tehnični delegat je odpovedal veleslalom

1974 - prva selitev, v Badgastein

1975 - druga selitev, v Sarajevo in na Jahorino

1976 - tretja selitev, v Kranjsko Goro

1977 - lisica se je vrnila v mariborski brlog

1978 - tekma v dolini, najnižji cilj na svetu, 325 metrov nad morjem

1979 - naše smučarke prvič do točk svetovnega pokala

1980 - v tednu dni tisočkrat prehodili progo

1981 - prvi snežni jezik na poseki in stavka smučark v slalomu

1982 - za Silvestrovo selitev na zgornjo progo

1983 - zadnjič na zgornji progi pod Bellevuejem?

1984 - prvi velik uspeh naših smučark

1985 - v Mariboru tudi moški, ki pa jim slalomišče ni “dišalo” in so se uprli

1986 - prvič Lisičkin koncert

1987 - zbuldožiran snežni stadion

1988 - četrta selitev, v Kranjsko Goro, in dvojna zmaga Mateje Svet

1989 - drugi snežni jezik in imenitna svetovna predstavitev mariborskega snežnega stadiona

1990 - zmaga Mateje Svet pred 20 tisoč gledalci

1991 - peta selitev, v Kranjsko Goro, in zmaga Nataše Bokal

1992 - uspešen slalom, odpovedan veleslalom

1993 - imenitna 30-letnica Zlate lisice

1994 - Urška Hrovat in Maribor kot Kitzbuehel

1995 - slalom zaradi dežja v dveh dneh in imenitne Slovenke

1996 - 40 tisoč gledalcev v treh dneh; zaman čakali Samarancha

1997 - v ciljni areni novi hotel Arena, med gledalci tudi Juan Antonio Samaranch, na tekmi pa zlata lisica Urški Hrovat

1998 - prva odpoved v 35 letih! Jubilejna 35. Zlata lisica je bila nesrečna

1999 - uspešen drugi poskus 35-letnice; prvič tudi super veleslalom in silvestrovanje smučark v šotoru ob progi

2000 - zimska idila pod Pohorjem; prva norveška zmaga, pred najboljšo slalomistko sezone Špelo Pretnar

2001 - ena tekma, kljub izredno visokim temperaturam, dobljena, druga izgubljena

2002 - z mesta predsednika OK se je umaknil oče Zlate lisice Dušan Senčar

2003 - ob dveh zjutraj pred tekmo je bilo plus osem, tekma pa je dobila oceno: “Brezhibno!”

2004 - Jubilej, toda brez obeh “očetov”, Zlate lisice Dušana Senčarja in pohorskih smučišč Francija Čopa.

2005 - Dvakrat najhitrejša Tina Maze! Druga slovenska zmaga pod Pohorjem, prva veleslalomska!

2006 - Snežni stadion je bil zalit s snegom, a odjuga je odnesla veleslalom.

2007 – Šesta selitev.  V Podkorenu enotna ocena tekmovalk in trenerjev: “Najboljša proga sezone,”, v Kranjski Gori štajersko-gorenjski praznik.

2008 - Trije ranjeni med organizatorji, izpahnjena rama, izpahnjeno koleno in potrgana tetiva, smučarke pa v dežju in ledu brez težav

2009 - Vse idealno: na tekmah dva dneva sonca, na tribunah dva predsednika, v ciljni areni nova Arena, na Pohorju novi hotel Videc, pri Arehu nova šestsedežnica Pisker, na progi pa najhitrejša Tina Maze! 15.000 gledalcev  ob progi in 200 milijonov pred TV!

2010 – Zmaga Pohorja! Steber gondole je pokleknil pod bremenom 52-letne starosti samo 157 dni zatem pa nova osemsedežna gondolska žičnica z zmogljivostjo 2.400 potnikov na uro.

2011 - Dvanajst dni +16 stopinj! Trinajsti dan je tekmovanje bilo, toda brez rezultatov. Prekinjen veleslalom in odpovedan slalom.

2012 - Zlata lisica se je moralo sedmič seliti, petič na Gorenjsko. V dveh dneh je bilo v Podkorenu več kot 13.000 gledalcev.

2013

Rekordno število gledalcev, tako pod Pohorjem, kjer se jih je v dveh dneh zbralo več kot 40 tisoč, kot tudi pred TV zasloni. Tina Maze z drugim mestom v veleslalomu in zmago v slalomu zlata pohorska lisička!

2014

Za 50-letni jubilej se je zgodilo vse in še več. Zlata lisica se je morala osmič preseliti, šestič v Kranjsko Goro. Dva dni pred tekmo je čez noč zapadlo v cilju v Podkorenu 130 cm snega, na startu pod Vitrancem pa kar 180, nato pa je noč pred veleslalom začel padati ledeni dež. Zjutraj je bila proga uničena, veleslalom je odpadel. V nedeljo je bilo pol Slovenije zaradi žledu v električnem mrku, toda v Podkorenu sta zmagali Zlata lisica in Frida Hansdotter!

2015

Zlata lisica je dobila, toda Tina Maze je izgubila. Na razočaranje 26 tisoč gledalcev je ostala brez uvrstitve, kar jo je na koncu sezone stalo tudi skupne zmage v svetovnem pokalu. Toda zato je zmagala Zlata lisica! Tekmovanje je odlično uspelo in direktor svetovnega pokala za ženske Atle Skaardal je po tekmovanju izjavil: ”Zelo, zelo dobro, odlično opravljeno delo!”

2016

Teden dni pred tekmo je bilo v Mariboru pomladno vreme in med veleslalomom je bilo v cilju 17 stopinj, toda proga je bila pomrznjena in trda kot beton. V čudovitem vremenu je 9.000 gledalcev bučno pozdravilo drugo mesto Ane Drev in zmago Zlate lisice nad vremenom.

Toda narava je udarila nazaj. Oblačna in topla noč je spremenila strukturo snega. Šlo je le do številke 25, potem je slalom odpadel.

2017

Tina si je snela smuči, tri Slovenke pa vseeno v deseterici! Dvajset tisoč gledalcev in enake razmere za vse tekmovalke! 53. Zlata lisice je bila ena najboljših tekem in najbolj veličastnih prireditev v vsej dolgi zgodovini mariborske Lisice.
V veleslalomu je zmagala Tessa Worley, v slalomu pa Mikaela Shiffrin, ki je dobila tudi kombinacijo pohorskega pokala. A tudi Slovenke so bile odlične, čeprav tokrat nobene ni bilo na zmagovalnih stopničkah. V veleslalomu je bila Ana Drev osma, v slalomu pa Ana Bucik sedma, toda za največje navdušenje je poskrbela Ilka Štuhec, najhitrejša smučarka sezone (v smuku in super veleslalomu), ki je bila v veleslalomu štirinajsta, v slalomu pa deseta. In poslovila se je največja slovenska šampionka, Tina Maze, pred ciljem si je snela smuči in odkorakala v legendo.

Naj naj

 

Največ zmag: 

- Vreni SCHNEIDER (SUI): 8 (6 x SL, 2 x VSL), 

- Anja PAERSON (SWE) 7 (5 x SL, 2 x VSL), 

- Erika HESS (SUI) 3 (SL), 

- Annemarie MOSER (AUT) 3 (1 x SL, 2 x VSL), 

- Hanni WENZEL (LIE) 3 (SL), 

- Lise Marie MOREROD 3 (1 x SL; 2 x VSL), 

- Mateja SVET (SLO) 3 (1 x SL; 2 x VSL), 

- Tina MAZE (SLO) 3 (2 x VSL, 1 x SL)

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico:

- Vreni SCHNEIDER (SUI) 15, 

- Anja PAERSON (SWE) 7, 

- Martina ERTL (GER) 6, 

- Sonja NEF (SUI) 6, 

- Tina MAZE (SLO) 6

 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico:

 

-Vreni SCHNEIDER (SUI) 20,

 

-Martina ERTL (GER) 17,

 

-Anja PAERSON (SWE) 16,

 

-Sonja NEF (SUI) 16,

 

-Erika Hess (SUI) 12

 

Največ slalomskih zmag:

- Vreni SCHNEIDER (SUI) 6, 

- Anja PAERSON (SWE) 5, 

- Erika HESS (SUI) 3

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico v slalomu:
- Vreni SCHNEIDER (SUI) 9
 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico v slalomu:
-Vreni SCHNEIDER (SUI): 12
 

Največja časovna razlika na slalomski tekmi:
- Marielle GOITSCHEL (FRA): 4,2 s (1964)
 

Najmanjša časovna razlika na slalomski tekmi:
- Rosie FORTNA (USA): 0,01 s (1969)
 

Največ veleslalomskih zmag:

- Francoise  MACCHI (FRA), 

- Annemarie MOSER PROELL (AUT), 

- Lise-Marie MORERORD (SUI), 

- Mateja SVET (SLO), 

- Martina ERTL (GER), 

- Sonja NEF (SUI), 

- Vreni SCHNEIDER (SUI), 

- Tina MAZE (SLO): 2

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico v veleslalomu:
- Vreni SCHNEIDER (SUI): 6
 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico v veleslalomu:
-Vreni SCHNEIDER (SUI): 8
 

Največja časovna razlika v veleslalomu:
- Marie-France JEANGEORGES (FRA): 2,39 s (1967)
 

Najmanjša časovna razlika na veleslalomski tekmi:
- Annemarie MOSER PROELL (AUT): 0,05 s (1970)

 

Slovenke na Zlati lisici: 

- Tina MAZE - SL: 1x1, 1x2, GSL: 2x1, 2x2, pokal: 1x1, 1x3

 

- Mateja SVET - SL: 1x1, GSL: 2x1, pokal: 2x1

 

- Urška HROVAT - SL: 1x1, 1x2 1x3, pokal: 1x1

 

- Nataša BOKAL - SL: 1x1, GSL: 1x2

 

- Špela PRETNAR - SL: 1x2, GSL: 1x2

 

- Katja KOREN - SL: 1x2 Ana DREV - GSL: 1x2

 

- Veronika ŠAREC - SL: 1x3