Zgodovina

42. Zlata lisica 2006

(08. 01. - 09. 01. 2006)

Na zgodbo o 42. Zlati lisici, ki je bila prvi vikend po novoletnih praznikih, je bilo potrebno počakati vse do jeseni. Če bi nastala takoj po tekmovanju, bi bila preveč jezna, namreč... Še več kot mesec dni so časopise polnili članki, kdo je bil kriv za odpoved veleslaloma. Skaardal? Branikovci? Nemški komplot? Novi bojkot?

"In zakaj je bilo Maierju toliko do tega, da je odpadel mariborski veleslalom?" se je vprašal Delov Borut Šauta in odgovoril: "To se je izkazalo le malo kasneje, ko se je bahal pred nemškimi in avstrijskimi novinarji in si med drugim privoščil tudi oceno, da je mariborska proga, ki že 35 let gosti najboljše smučarke, nevredna svetovnega pokala, češ da ni dovolj zahtevna (kaj pa je potem nemški Berchtesgaden?!). Avstrijski Kleine Zeitung je na svoji spletni strani že v soboto ob 17:47 objavil novico, češ da je Wolfgang Maier napovedal, da bo mariborski veleslalom prevzel nemški Ofterschwang. Ni treba biti posebej pameten, da ugotoviš, da je Maier zlorabil svojo funkcijo koordinatorja trenerjev, izsilil odpoved mariborske tekme in Skaardalu, preden se je lahko zganil katerikoli drugi prireditelj, porinil pod nos kandidaturo nemške zveze za nadomestno tekmo. S tem je svoji tekmovalki Martini Ertl omogočil na zadnji postaji svetovnega pokala pred olimpijskimi igrami v Torinu še dodatno veleslalomsko tekmo pred njenimi navijači, kar bi jo moralo po vseh pravilih dobesedno katapultirati v zmagovalno formo. In to na škodo ene poglavitnih favoritk olimpijskega veleslaloma Tine Maze."

Zanimivo, v Ofterschwangu je bila nato Martina Ertl šele 21. (Mazejeva 7.), na OI v Sestrieru pa po prvi vožnji VSL sicer na petem mestu, a je po drugi padla na petnajsto (za Tino Maze, ki je bila 12.).

Toda jeseni so vse te kombinacije postale lanski sneg. Ko je direktor svetovnega pokala alpskih smučark Atle Skaardal prišel v Maribor, namreč ni bil sam. S seboj je pripeljal Hansa Pierena, svojega novega pomočnika za pripravo prog! Kdo je že dan pred januarskim veleslalomom ukazal organizatorjem, da s teptalnimi stroji odprejo progo? Da jo je potem odjuga še bolj uničila! Bi se to zgodilo, če bi Skaardal že takrat imel s seboj strokovnjaka Pierenovega kova?

A to je ugibanje, ki ne bo nikoli našlo odgovora. Pa saj nikogar več ne zanima. Če pa ima Pohorje novi hrib, ki bo kmalu začel pisati novo zgodovino veleslalomskih tekem za Zlato lisico! "Novi teren pod novo sedežnico Poštelo je odličen, dosti bolj veleslalomski zanimiv od starega smučišča, tudi za gledalce bo bolj atraktiven," je pohvalil novo pohorsko pridobitev Skaardal. Zdaj Nemec Maier ne bo imel več izgovorov!

Odpoved veleslaloma

Snežni topovi so na Pohorju (Areh) začeli delati 15. novembra 2005! Prvi sneg je začel padati 18. novembra. Prva smuka je bila 25. novembra, ko je bilo na Mariborskem Pohorju od 20 do 40 centimetrov novozapadlega snega. Sezona se je odlično začela.

Toda tik pred tekmo jo je vreme spet zagodlo. Pregled proge, ki ga opravijo člani žirije in predstavnik trenerjev, udeležijo pa se ga lahko po lastni presoji, če menijo, da je potrebno, tudi drugi trenerji, je bil ob sedmih zjutraj. Rezultat: tekma bo! Drugi ogled proge in sestanek žirije je bil ob 8.30. Odločitev žirije: direktor svetovnega pokala Skaardal za, tehnični delegat FIS Posch za, vodja tekmovanja Bedrač za. 3:0 za tekmo uro pred startom!

Ciljna arena se je polnila. Kljub meglenemu, deževnemu vremenu so prihajali gledalci iz vseh krajev Slovenije, pa tudi iz Hrvaške in Avstrije. Ob 9. uri je prišlo v široki koloni s transparentom Tina na čelu nekaj sto navijačev Tine Maze. Prav takrat, ko so se ob zadnjih vratcih pred ciljem sestali trenerji. Kajti Skaardal je hotel pred dokončno odločitvijo slišati še njihovo mnenje. Zakaj? Bivši vrhunski smučar v svoji prvi sezoni direktorja svetovnega pokala za ženske ni imel sreče s tekmovanji. V Val d'Iseru je bilo tekmovanje dejansko neregularno; da so ga sploh izvedli je bila odločitev sekretarke FIS Sare Louis, ne Skaardalova. Toda poznejša pritožba Anje Paerson je letela na njegov račun. Potem ni bilo nič boljše v Špindlerjevem Mlinu; dve tekmi, štiri slabe proge. In s takšno zgodovino se je nato zgodil Maribor...

Na odločitev trenerjev pa je najbrž vplival še žreb dan prej. Tina Maze je na Glavnem trgu kot tretja po vrsti potegnila številko 1! Najboljšo številko. Še toliko bolj na progi, ki ni trda. In lani je na tej progi že zmagala. Prepričljivo je bilo najhitrejša obakrat. Kaj so špekulirali trenerji? Da je zmagovalka že znana' Zakaj bi torej sploh še tekmovali?

Za tekmovanje sta bila le dva, hrvaški trener in slovenski! S takšnim mnenjem je žirija ponovno odločala. Gorazd Bedrač za. Dieter Posch proti. Atle Skaardal proti. In veleslalom je odpadel.

Gledalci pa so prihajali. Na snežni stadion, ki je bil zalit s snegom. Že dolgo, dolgo let ni bilo toliko snega. Ko je uradni napovedovalec povedal žalostno novico, se med njimi, ki jih je bilo takrat že nekaj tisoč, ni slišalo žvižganje. Osuplost je bila prevelika.

Tako kot so bili osupli organizatorji. A za obtožbe, žalost, obup ni bilo časa. V istem trenutku, ko je odpadel veleslalom, se je začela bitka za slalom.

Še dobro, da je Natalija Verboten tako zagrela navijače, ki ostali pod Pohorjem, da mnogi niti opazili niso, da ni tekme... Pa tudi v VIP šotoru je bilo vse kot da bi pred njim smučarke divjale med VSL vratci.

Čim bolj trdo in čim več ljudi

Pa kako dobro se je začelo! Vodja tekmovanja Gorazd Bedrač si je na seji organizacijskega odbora enajst dni pred tekmo zaželel: "V zgornjem delu je proga praktično pripravljena, spodaj pa potrebujemo le še 18 ur za zasneževanje spodnjega dela." In ni dobil le teh 18 ur, temveč še dobrega pol metra snega izpod neba!

"Proga bo odlična!" pa je po telefonu snežni kontrolor Filip Gartner že sporočil direktorju svetovnega pokala za ženske Atleju Skaardalu.

"Vse poteka nemoteno in brez težav. Za Lisico se obeta prava snežna pravljica," je organizacijskemu odboru poročal vodja tehničnega odbora Drago Rataj.

"Super trening, proga je res dolga, to je dobro! Naredila bom vse, da bom ponovila lanski rezultat," je po treningu na tekmovalni progi za Zlato lisico zadovoljna izjavila lanska veleslalomska zmagovalka Tina Maze.

"Naj bo čim bolj trdo in naj pride čim več gledalcev," pa si je zaželel njen trener Janez Slivnik. "Hvala organizatorjem, da so nam kljub močnemu sneženju v minulih dneh omogočili tako dober trening."

Srečko Vilar, generalni sekretar organizacijskega odbora: "Prijavljenih je 24 ekip s 127 tekmovalkami, prvič tudi iz Monaka, Bosne in Hercegovine ter Bolgarije. Zanimanje za Zlato lisico je ogromno, akreditiranih imamo že 2087 gostov, svoj prihod je potrdil predsednik vlade Janez Janša, najavili so se člani diplomatskega zbora iz veleposlaništev Avstrije, Velike Britanije, Finske, Francije, Kanade, Madžarske, Poljske, ZDA, Švedske, prihajajo bivše tekmovalke Nataša Bokal, Urška Hrovat, Katja Koren, Špela Pretnar... 42. Zlato lisico bo neposredno prenašalo 13 TV hiš, v posnetku in z reportažami pa še 32. Najavljenih je že 236 novinarjev, od tega 91 iz tujine."

Drago Rataj, vodja tehničnega odbora: "Vsi objekti so že pripravljeni. Od lani smo za osem metrov razširili ciljno areno, v šotoru bo prostora za kar 1.800 gostov, dobro bomo poskrbeli tudi za gledalce ob progi. Obeta se nam odlično tekmovanje s pravo zimsko kuliso."

Na dopoldanski novinarski konferenci organizacijskega odbora in smučarske zveze so se v hotelu Arena predstavile tudi slovenske smučarke.

Tina Maze: "Uspeh v Lienzu mi je vliv potrebno samozavest. Teren v Mariboru dobro poznamo, organizatorji so nam omogočili še kakovosten trening, na tekmi nas bo zagotovo bodrilo veliko gledalcev. Vse to so pomembne prednosti, ki so na naši strani."

Ana Drev: "Na smučeh se odlično počutim, v tej sezoni izredno uživam na tekmah, zato že komaj čakam start v Mariboru. Prvi cilj je uvrstitev v finale, potem pa se lahko zgodi še marsikaj."

Mateja Robnik: "Približujem se finalu. Vedno boljše mi gre. Le še malo več samozavesti, da bom tudi na tekmi smučala kot na treningu, potrebujem."

Ana Kobal: "Tolikokrat sem že naredila napako tik pred ciljem, ki me je čakala uvrstitve v finale. To se mora končno nehati. Zakaj ne ravno na Zlati lisici?!"

Brez Slovenk v finalu slaloma

Potem pa je ostal le slalom... Ki se je zgodil brez Slovenk... Nobena se ni uvrstila v drugo vožnjo. Zmagala je Avstrijka Marlies Schield, pred Hrvatico Janico Kostelić in presenečenjem iz Švedske Therese Borssen. Kaj več pa si s te tekme, ko je bilo razočaranje prejšnjega dne zaradi odpadle tekme in odpadle priložnosti Tine Maze - bi bilo na olimpijskih igrah čez mesec dni drugače, če bi Tina imela za seboj mariborsko zmago? - še preveč boleče, tako ne bomo zapomnili.

Razen, seveda, da je bilo na otvoritvi 42. Zlate lisice na Glavnem trgu ogromno adrenalina. Akrobatski smučarji, deskarji in kolesarji so na posebnem odru in skakalnici sredi mesta ponazorili adrenalinsko Pohorje.

In da so se novinarji razpisali o Zlati kraljici. Hrvati so namreč na Sljemenu in pod njim - smučarke so bivale v novem zagrebškem hotelu najvišje kategorije - uprizorili pravi spektakel, ki jih je stal dobre tri milijone evrov, če sploh ne računamo še vseh drugih infrastrukturnih naložb. S takšnim proračunom, seveda, ne more tekmovali noben prireditelj ženskega smučarskega svetovnega pokala, saj so na Sljemenu samo za nagradni sklad najboljšim desetim v slalomu odšteli 165 tisoč evrov, tako da je zmagovalka dobila skoraj toliko kot vseh deset na Pohorju.

Je, torej, Sljeme prehitelo Maribor? Če bi organizatorji tekmovali v razkošju in zapravljanju, potem to leto zagotovo. Toda svetovni pokal pač ni namenjen tovrstnim "tekmam". Tako kot so hoteli Hrvati celemu svetu pokazati uspešno Hrvaško, tudi branikovci Zlate lisice ne prirejajo le zaradi smučark, ki rade vijugajo. Zlata lisica je pač že dolgo tekma, ki mariborski smučariji veliko da. Zato je potrebno vsak vloženi evro dobro obrniti, da na koncu čim več ostane. Za nove proge, nove sedežnice, nove treninge, nove turistične zmogljivosti na in pod Pohorjem!

Kronika

 

1964 - rojstvo Zlate lisice - trije očetje: Dušan Senčar, Marjan Kožuh in Franci Čop

1965 - zgraditev tribune za gledalce na slalomišču pod Bellevuejem

1966 - zaradi pomanjkanja snega odpovedali veleslalom, pred slalomom pa ga je zapadlo toliko, da ga je bilo skoraj preveč

1967 - zgrajena cesta na Pohorje

1968 - zadnje mesto v slalomu je osvojila poznejša trikratna olimpijska zmagovalka Rosie Mittermaier

1969 - načrti za izgradnjo turističnega Pohorja

1970 - prvič za svetovni pokal

1971 - prvič evrovizijski prenos s Pohorja

1972 - prvič v zgodovini ženskega alpskega smučanja dva teka veleslaloma

1973 - v slalomu uvrščenih le 14 smučark, tehnični delegat je odpovedal veleslalom

1974 - prva selitev, v Badgastein

1975 - druga selitev, v Sarajevo in na Jahorino

1976 - tretja selitev, v Kranjsko Goro

1977 - lisica se je vrnila v mariborski brlog

1978 - tekma v dolini, najnižji cilj na svetu, 325 metrov nad morjem

1979 - naše smučarke prvič do točk svetovnega pokala

1980 - v tednu dni tisočkrat prehodili progo

1981 - prvi snežni jezik na poseki in stavka smučark v slalomu

1982 - za Silvestrovo selitev na zgornjo progo

1983 - zadnjič na zgornji progi pod Bellevuejem?

1984 - prvi velik uspeh naših smučark

1985 - v Mariboru tudi moški, ki pa jim slalomišče ni “dišalo” in so se uprli

1986 - prvič Lisičkin koncert

1987 - zbuldožiran snežni stadion

1988 - četrta selitev, v Kranjsko Goro, in dvojna zmaga Mateje Svet

1989 - drugi snežni jezik in imenitna svetovna predstavitev mariborskega snežnega stadiona

1990 - zmaga Mateje Svet pred 20 tisoč gledalci

1991 - peta selitev, v Kranjsko Goro, in zmaga Nataše Bokal

1992 - uspešen slalom, odpovedan veleslalom

1993 - imenitna 30-letnica Zlate lisice

1994 - Urška Hrovat in Maribor kot Kitzbuehel

1995 - slalom zaradi dežja v dveh dneh in imenitne Slovenke

1996 - 40 tisoč gledalcev v treh dneh; zaman čakali Samarancha

1997 - v ciljni areni novi hotel Arena, med gledalci tudi Juan Antonio Samaranch, na tekmi pa zlata lisica Urški Hrovat

1998 - prva odpoved v 35 letih! Jubilejna 35. Zlata lisica je bila nesrečna

1999 - uspešen drugi poskus 35-letnice; prvič tudi super veleslalom in silvestrovanje smučark v šotoru ob progi

2000 - zimska idila pod Pohorjem; prva norveška zmaga, pred najboljšo slalomistko sezone Špelo Pretnar

2001 - ena tekma, kljub izredno visokim temperaturam, dobljena, druga izgubljena

2002 - z mesta predsednika OK se je umaknil oče Zlate lisice Dušan Senčar

2003 - ob dveh zjutraj pred tekmo je bilo plus osem, tekma pa je dobila oceno: “Brezhibno!”

2004 - Jubilej, toda brez obeh “očetov”, Zlate lisice Dušana Senčarja in pohorskih smučišč Francija Čopa.

2005 - Dvakrat najhitrejša Tina Maze! Druga slovenska zmaga pod Pohorjem, prva veleslalomska!

2006 - Snežni stadion je bil zalit s snegom, a odjuga je odnesla veleslalom.

2007 – Šesta selitev.  V Podkorenu enotna ocena tekmovalk in trenerjev: “Najboljša proga sezone,”, v Kranjski Gori štajersko-gorenjski praznik.

2008 - Trije ranjeni med organizatorji, izpahnjena rama, izpahnjeno koleno in potrgana tetiva, smučarke pa v dežju in ledu brez težav

2009 - Vse idealno: na tekmah dva dneva sonca, na tribunah dva predsednika, v ciljni areni nova Arena, na Pohorju novi hotel Videc, pri Arehu nova šestsedežnica Pisker, na progi pa najhitrejša Tina Maze! 15.000 gledalcev  ob progi in 200 milijonov pred TV!

2010 – Zmaga Pohorja! Steber gondole je pokleknil pod bremenom 52-letne starosti samo 157 dni zatem pa nova osemsedežna gondolska žičnica z zmogljivostjo 2.400 potnikov na uro.

2011 - Dvanajst dni +16 stopinj! Trinajsti dan je tekmovanje bilo, toda brez rezultatov. Prekinjen veleslalom in odpovedan slalom.

2012 - Zlata lisica se je moralo sedmič seliti, petič na Gorenjsko. V dveh dneh je bilo v Podkorenu več kot 13.000 gledalcev.

2013

Rekordno število gledalcev, tako pod Pohorjem, kjer se jih je v dveh dneh zbralo več kot 40 tisoč, kot tudi pred TV zasloni. Tina Maze z drugim mestom v veleslalomu in zmago v slalomu zlata pohorska lisička!

2014

Za 50-letni jubilej se je zgodilo vse in še več. Zlata lisica se je morala osmič preseliti, šestič v Kranjsko Goro. Dva dni pred tekmo je čez noč zapadlo v cilju v Podkorenu 130 cm snega, na startu pod Vitrancem pa kar 180, nato pa je noč pred veleslalom začel padati ledeni dež. Zjutraj je bila proga uničena, veleslalom je odpadel. V nedeljo je bilo pol Slovenije zaradi žledu v električnem mrku, toda v Podkorenu sta zmagali Zlata lisica in Frida Hansdotter!

2015

Zlata lisica je dobila, toda Tina Maze je izgubila. Na razočaranje 26 tisoč gledalcev je ostala brez uvrstitve, kar jo je na koncu sezone stalo tudi skupne zmage v svetovnem pokalu. Toda zato je zmagala Zlata lisica! Tekmovanje je odlično uspelo in direktor svetovnega pokala za ženske Atle Skaardal je po tekmovanju izjavil: ”Zelo, zelo dobro, odlično opravljeno delo!”

2016

Teden dni pred tekmo je bilo v Mariboru pomladno vreme in med veleslalomom je bilo v cilju 17 stopinj, toda proga je bila pomrznjena in trda kot beton. V čudovitem vremenu je 9.000 gledalcev bučno pozdravilo drugo mesto Ane Drev in zmago Zlate lisice nad vremenom.

Toda narava je udarila nazaj. Oblačna in topla noč je spremenila strukturo snega. Šlo je le do številke 25, potem je slalom odpadel.

2017

Tina si je snela smuči, tri Slovenke pa vseeno v deseterici! Dvajset tisoč gledalcev in enake razmere za vse tekmovalke! 53. Zlata lisice je bila ena najboljših tekem in najbolj veličastnih prireditev v vsej dolgi zgodovini mariborske Lisice.
V veleslalomu je zmagala Tessa Worley, v slalomu pa Mikaela Shiffrin, ki je dobila tudi kombinacijo pohorskega pokala. A tudi Slovenke so bile odlične, čeprav tokrat nobene ni bilo na zmagovalnih stopničkah. V veleslalomu je bila Ana Drev osma, v slalomu pa Ana Bucik sedma, toda za največje navdušenje je poskrbela Ilka Štuhec, najhitrejša smučarka sezone (v smuku in super veleslalomu), ki je bila v veleslalomu štirinajsta, v slalomu pa deseta. In poslovila se je največja slovenska šampionka, Tina Maze, pred ciljem si je snela smuči in odkorakala v legendo.

Naj naj

 

Največ zmag: 

- Vreni SCHNEIDER (SUI): 8 (6 x SL, 2 x VSL), 

- Anja PAERSON (SWE) 7 (5 x SL, 2 x VSL), 

- Erika HESS (SUI) 3 (SL), 

- Annemarie MOSER (AUT) 3 (1 x SL, 2 x VSL), 

- Hanni WENZEL (LIE) 3 (SL), 

- Lise Marie MOREROD 3 (1 x SL; 2 x VSL), 

- Mateja SVET (SLO) 3 (1 x SL; 2 x VSL), 

- Tina MAZE (SLO) 3 (2 x VSL, 1 x SL)

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico:

- Vreni SCHNEIDER (SUI) 15, 

- Anja PAERSON (SWE) 7, 

- Martina ERTL (GER) 6, 

- Sonja NEF (SUI) 6, 

- Tina MAZE (SLO) 6

 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico:

 

-Vreni SCHNEIDER (SUI) 20,

 

-Martina ERTL (GER) 17,

 

-Anja PAERSON (SWE) 16,

 

-Sonja NEF (SUI) 16,

 

-Erika Hess (SUI) 12

 

Največ slalomskih zmag:

- Vreni SCHNEIDER (SUI) 6, 

- Anja PAERSON (SWE) 5, 

- Erika HESS (SUI) 3

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico v slalomu:
- Vreni SCHNEIDER (SUI) 9
 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico v slalomu:
-Vreni SCHNEIDER (SUI): 12
 

Največja časovna razlika na slalomski tekmi:
- Marielle GOITSCHEL (FRA): 4,2 s (1964)
 

Najmanjša časovna razlika na slalomski tekmi:
- Rosie FORTNA (USA): 0,01 s (1969)
 

Največ veleslalomskih zmag:

- Francoise  MACCHI (FRA), 

- Annemarie MOSER PROELL (AUT), 

- Lise-Marie MORERORD (SUI), 

- Mateja SVET (SLO), 

- Martina ERTL (GER), 

- Sonja NEF (SUI), 

- Vreni SCHNEIDER (SUI), 

- Tina MAZE (SLO): 2

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico v veleslalomu:
- Vreni SCHNEIDER (SUI): 6
 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico v veleslalomu:
-Vreni SCHNEIDER (SUI): 8
 

Največja časovna razlika v veleslalomu:
- Marie-France JEANGEORGES (FRA): 2,39 s (1967)
 

Najmanjša časovna razlika na veleslalomski tekmi:
- Annemarie MOSER PROELL (AUT): 0,05 s (1970)

 

Slovenke na Zlati lisici: 

- Tina MAZE - SL: 1x1, 1x2, GSL: 2x1, 2x2, pokal: 1x1, 1x3

 

- Mateja SVET - SL: 1x1, GSL: 2x1, pokal: 2x1

 

- Urška HROVAT - SL: 1x1, 1x2 1x3, pokal: 1x1

 

- Nataša BOKAL - SL: 1x1, GSL: 1x2

 

- Špela PRETNAR - SL: 1x2, GSL: 1x2

 

- Katja KOREN - SL: 1x2 Ana DREV - GSL: 1x2

 

- Veronika ŠAREC - SL: 1x3