Zgodovina

41. Zlata lisica 2005

(22. 01. - 23. 01. 2005)

Tina je vodila že po prvem veleslalomu. Obremenitev pred drugim je bila zato še večja. Zmaga pred domačim občinstvom... Noge postanejo težke, prej kot ponavadi. "Na ciljni strmini mi je zmanjkovalo moči, a takrat sem zaslišala: Tina, Tina, Tina, Tina..." Deset tisoč grl je kričalo med Tininim smučanjem in deset tisoč teles je podivjalo, ko je Tina presmučala cilj. Dvakrat najhitrejša. Suverena zmaga! Druga slovenska zmaga pod Pohorjem, prva veleslalomska!

Po takšnem uspehu, ob množici gledalcev, v sončnem vremenu, navijaških valovih na polnih tribunah, je generalni sekretar Srečko Vilar napovedal: "Čez pet let bo tukaj finale svetovnega pokala!"

Slaba zima, super smuka

Vse skupaj pa se je začelo pravzaprav z zimo, ki to sploh ni bila. Če ne bi bilo topov - leta 2005 jih je bilo že 74! -, bi se lahko le sankali po travi. Morda so ravno zaradi takšne zime branikovci po koncu sezone na pohorski poseki postavili Pohor jet, poletni bob, ki je postal nova atrakcija adrenalinskega Pohorja...

Vseeno pa je bila zima 2004/2005 vseeno milostna. Snežilo sicer ni, toda zmrazilo je vselej, ko je bilo potrebno znova pognati snežne topove, najprej decembra za prvo smuko, potem januarja, za lepoto strmine in kakovost tekme pa še 10 dni pred 41. Zlato lisico. Zadovoljne so bile tekmovalke, pa tudi rekreativni smučarji, ki so imeli v tej zimi kar 138 snežnih smučarskih dni v dolino, da se jih je nabralo skupaj kar za četrt milijona!

Nič čudnega, da med tekmovanjem ni bilo nobenih napak. Oziroma le ena: v nedeljo zjutraj so bile tradicionalne hrenovke v ciljni areni skuhane šele ob 9.15...

In nič čudnega, da je bilo zanimanje gledalcev za 41. Zlato lisico tako veliko. Ne le, da se jih je oba dneva nabralo skupaj 20 tisoč, temveč je tudi VIP šotor - še večji in boljši, z novim talnim gretjem! - pokal po šivih.

Poročevalci bulvarskih medijev so tako našteli Dragutina Mateja, ministra za notranje zadeve, ob katerem je sedela "pripadnica nežnejšega spola", šolskega ministra Milana Zvera, obrambnega ministra Karla Erjavca, ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča, Zlatka Zahoviča, nogometaša, Martina Strela, ultramaratonca, ki je mislil, da je Alojz Krapež še vedno obrambni minister, Joška Čuka, predsednika GZS, Janeza Kocijančiča, predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije in sveta RTV, Staneta Valanta, predsednika uprave Nove finančne družbe in predsednika Smučarske zveze Slovenije, Jelka Kacina, evroposlanca, Milana M. Cvikla in Mira Petka, poslanca iz konkurenčnih strank, Urško Hrovat, ki je na Pohorju Zlati lisici prismučala prvo slovensko zmago, v spremstvu novega prijatelja, in še kakšnih tri tisoč drugih bolj ali manj pomembnih, brez katerih ni Zlate lisice.

Za večerne pomembne pomenke in zabave pa je to leto Zlata lisica dobila novo VIP prizorišče - Vodni stolp na Lentu.

Zlata lisica in Zlati medved

Manja Koklič - Cigit, vodja nastanitev, je za 41. Zlato lisico v 17 mariborskih in okoliških hotelih rezervirala 446 sob, v katerih je 700 gostov ustvarilo 1.600 nočitev; od tega je bilo 121 tekmovalk in 193 serviserjev.

Zanimanje za Zlato lisico je še povečal Zlati medved, kar je ovrglo bojazen nekaterih, da si bosta lisica in medved konkurirala. Zagreb je na Slemenu zaradi Janičinih uspehov namreč dobil tekmo svetovnega pokala, ki je bila tik pred Mariborom. In ker Janica na njej ni uspela pripeljati do cilja, so jo gledalci prišli bodriti pač še v Maribor.

A da se o uspehu 41. Zlate lisice ne bomo hvalili sami, dajmo besedo neodvisnim ocenjevalcem. Tako so tekmovanje pohvalili na Siolovem spletnem portalu: "Mariborski prireditelji tekem svetovnega pokala so znova dokazali, da vse pohvale še zdaleč niso le leporečenje s figo v žepu. Premagovanje narave, priprava proge, ki omogoča soliden izhodiščni položaj tudi tekmovalkam z višjimi štartnimi številkami, izjemna skrb za obiskovalce in brezhibna organizacija so temeljni stebri tradicionalne prireditve. Jasno pa je, da za pravi praznik manjkata še dva elementa, na katera pa marljivi pohorski delavci nimajo neposrednega vpliva. To pot so imeli srečo, saj sta svoja kamenčka v mozaik odmevne prireditve prispevala tudi lepo vreme in odličen nastop domače "matadorke".

Naložba: 1,1 milijarde tolarjev

Ker so toliko zgodi med Lisicama, se v dveh dneh tekmovanja tako malo zgodi. Gledano z očmi kronista, seveda, ki bi zanamcem rad pustil še kaj drugega kot le rezultate in pohvale o - spet - odlično pripravljeni progi. Toda, če je bila včasih usoda Zlate lisice pomanjkanje snega in zaradi tega zgode in nezgode s pripravo proge, je zadnja leta ravno obratno. Vse poteka kot po maslu, pardon, snegu, zato je za zgodovino celo bolj zanimivo tisto, kar se dogaja - po Lisici. Ne le na Pohorju, temveč kar na tretjini slovenskih smučišč!

"S celoletno smučarsko vozovnico Pohorske vzpenjače bodo smučarji lahko smučali na Mariborskem in Areškem Pohorju, Kopah in v Kranjski gori, to pa je kar 30 odstotkov slovenskih smučišč, kjer bo na 514 hektarjih urejenih smučišč obratovalo 53 žičnic, z zmogljivostjo prevozov 42.930 smučarjev na uro," je ponosno pred začetkom sezone 2005/2006 najavil predsednik SK Branik in vodja tekmovanja za Zlato lisico Gorazd Bedrač.

Športni center Pohorje je tako v novo sezono investiral v Mariboru, Kranjski gori in na Kopah kar 2,1 milijarde tolarjev, od tega na Mariborskem in Areškem Pohorju 1,1 milijarde. Gorazd Bedrač: "Sklenjena je naložba v zasneževalni sistem Bolfenk - Areh. Zgradili smo akumulacijsko jezero Kekec z novo črpalno postajo, postavili novo transformatorsko postajo, kupili dva teptalna stroja in 12 topov. Ko bo dovolj mrzlo, bo kompaktni sneg delalo 74 topov. Zgradili smo apartmajski hiši Bolfenk, v eni bo tudi plavalni bazen. Število turističnih postelj s štirimi zvezdicami se je povečalo za 140. Z namestitvijo vstopnega transportnega traku na sedežnici Sleme bomo odpravili ozko grlo. Črpališče 2 ima še enkrat večje zmogljivosti."

Vrednost naložb v Kranjski Gori je bila okrog 800 milijonov tolarjev (3.339.043 €). Potem ko so leto pred tem po dolgoletni žičničarski agoniji kot novi upravitelji smučišč Mariborčani postavili novo podkorensko sedežnico in s tem rešili moški svetovni pokal, so za sezono 2005/06 zgradili novo štirisedežnico Vitranc 1. "Posodobili smo tudi zasneževalni sistem, možna bo smuka od Kranjske Gore do Podkorena. Kupili smo nove topove."

Na Kopah so investirali okrog 200 milijonov tolarjev (834.760 €); na Kaštivniku je Športni center Pohorje moderniziral sistem zasneževanja na spodnjem delu proge Kaštivnik.

Koncesija za projekt Areh-Ruše

Kaj pa nove sedežnice na Pohorju? Gorazd Bedrač: "Prihodnje leto bomo zamenjali sedežnico Poštela in začeli prvo fazo projekta Areh-Ruše, kjer sta predvideni dve šestsedežnici. Morda še krajša povezovalna, kajti smučišče se bržkone ne bo izteklo v Rušah. Gradnjo naj bi začeli leta 2007, konec tega leta naj bi se v zgornjem delu tudi že začela smuka." 

Kronika

 

1964 - rojstvo Zlate lisice - trije očetje: Dušan Senčar, Marjan Kožuh in Franci Čop

1965 - zgraditev tribune za gledalce na slalomišču pod Bellevuejem

1966 - zaradi pomanjkanja snega odpovedali veleslalom, pred slalomom pa ga je zapadlo toliko, da ga je bilo skoraj preveč

1967 - zgrajena cesta na Pohorje

1968 - zadnje mesto v slalomu je osvojila poznejša trikratna olimpijska zmagovalka Rosie Mittermaier

1969 - načrti za izgradnjo turističnega Pohorja

1970 - prvič za svetovni pokal

1971 - prvič evrovizijski prenos s Pohorja

1972 - prvič v zgodovini ženskega alpskega smučanja dva teka veleslaloma

1973 - v slalomu uvrščenih le 14 smučark, tehnični delegat je odpovedal veleslalom

1974 - prva selitev, v Badgastein

1975 - druga selitev, v Sarajevo in na Jahorino

1976 - tretja selitev, v Kranjsko Goro

1977 - lisica se je vrnila v mariborski brlog

1978 - tekma v dolini, najnižji cilj na svetu, 325 metrov nad morjem

1979 - naše smučarke prvič do točk svetovnega pokala

1980 - v tednu dni tisočkrat prehodili progo

1981 - prvi snežni jezik na poseki in stavka smučark v slalomu

1982 - za Silvestrovo selitev na zgornjo progo

1983 - zadnjič na zgornji progi pod Bellevuejem?

1984 - prvi velik uspeh naših smučark

1985 - v Mariboru tudi moški, ki pa jim slalomišče ni “dišalo” in so se uprli

1986 - prvič Lisičkin koncert

1987 - zbuldožiran snežni stadion

1988 - četrta selitev, v Kranjsko Goro, in dvojna zmaga Mateje Svet

1989 - drugi snežni jezik in imenitna svetovna predstavitev mariborskega snežnega stadiona

1990 - zmaga Mateje Svet pred 20 tisoč gledalci

1991 - peta selitev, v Kranjsko Goro, in zmaga Nataše Bokal

1992 - uspešen slalom, odpovedan veleslalom

1993 - imenitna 30-letnica Zlate lisice

1994 - Urška Hrovat in Maribor kot Kitzbuehel

1995 - slalom zaradi dežja v dveh dneh in imenitne Slovenke

1996 - 40 tisoč gledalcev v treh dneh; zaman čakali Samarancha

1997 - v ciljni areni novi hotel Arena, med gledalci tudi Juan Antonio Samaranch, na tekmi pa zlata lisica Urški Hrovat

1998 - prva odpoved v 35 letih! Jubilejna 35. Zlata lisica je bila nesrečna

1999 - uspešen drugi poskus 35-letnice; prvič tudi super veleslalom in silvestrovanje smučark v šotoru ob progi

2000 - zimska idila pod Pohorjem; prva norveška zmaga, pred najboljšo slalomistko sezone Špelo Pretnar

2001 - ena tekma, kljub izredno visokim temperaturam, dobljena, druga izgubljena

2002 - z mesta predsednika OK se je umaknil oče Zlate lisice Dušan Senčar

2003 - ob dveh zjutraj pred tekmo je bilo plus osem, tekma pa je dobila oceno: “Brezhibno!”

2004 - Jubilej, toda brez obeh “očetov”, Zlate lisice Dušana Senčarja in pohorskih smučišč Francija Čopa.

2005 - Dvakrat najhitrejša Tina Maze! Druga slovenska zmaga pod Pohorjem, prva veleslalomska!

2006 - Snežni stadion je bil zalit s snegom, a odjuga je odnesla veleslalom.

2007 – Šesta selitev.  V Podkorenu enotna ocena tekmovalk in trenerjev: “Najboljša proga sezone,”, v Kranjski Gori štajersko-gorenjski praznik.

2008 - Trije ranjeni med organizatorji, izpahnjena rama, izpahnjeno koleno in potrgana tetiva, smučarke pa v dežju in ledu brez težav

2009 - Vse idealno: na tekmah dva dneva sonca, na tribunah dva predsednika, v ciljni areni nova Arena, na Pohorju novi hotel Videc, pri Arehu nova šestsedežnica Pisker, na progi pa najhitrejša Tina Maze! 15.000 gledalcev  ob progi in 200 milijonov pred TV!

2010 – Zmaga Pohorja! Steber gondole je pokleknil pod bremenom 52-letne starosti samo 157 dni zatem pa nova osemsedežna gondolska žičnica z zmogljivostjo 2.400 potnikov na uro.

2011 - Dvanajst dni +16 stopinj! Trinajsti dan je tekmovanje bilo, toda brez rezultatov. Prekinjen veleslalom in odpovedan slalom.

2012 - Zlata lisica se je moralo sedmič seliti, petič na Gorenjsko. V dveh dneh je bilo v Podkorenu več kot 13.000 gledalcev.

2013

Rekordno število gledalcev, tako pod Pohorjem, kjer se jih je v dveh dneh zbralo več kot 40 tisoč, kot tudi pred TV zasloni. Tina Maze z drugim mestom v veleslalomu in zmago v slalomu zlata pohorska lisička!

2014

Za 50-letni jubilej se je zgodilo vse in še več. Zlata lisica se je morala osmič preseliti, šestič v Kranjsko Goro. Dva dni pred tekmo je čez noč zapadlo v cilju v Podkorenu 130 cm snega, na startu pod Vitrancem pa kar 180, nato pa je noč pred veleslalom začel padati ledeni dež. Zjutraj je bila proga uničena, veleslalom je odpadel. V nedeljo je bilo pol Slovenije zaradi žledu v električnem mrku, toda v Podkorenu sta zmagali Zlata lisica in Frida Hansdotter!

2015

Zlata lisica je dobila, toda Tina Maze je izgubila. Na razočaranje 26 tisoč gledalcev je ostala brez uvrstitve, kar jo je na koncu sezone stalo tudi skupne zmage v svetovnem pokalu. Toda zato je zmagala Zlata lisica! Tekmovanje je odlično uspelo in direktor svetovnega pokala za ženske Atle Skaardal je po tekmovanju izjavil: ”Zelo, zelo dobro, odlično opravljeno delo!”

2016

Teden dni pred tekmo je bilo v Mariboru pomladno vreme in med veleslalomom je bilo v cilju 17 stopinj, toda proga je bila pomrznjena in trda kot beton. V čudovitem vremenu je 9.000 gledalcev bučno pozdravilo drugo mesto Ane Drev in zmago Zlate lisice nad vremenom.

Toda narava je udarila nazaj. Oblačna in topla noč je spremenila strukturo snega. Šlo je le do številke 25, potem je slalom odpadel.

2017

Tina si je snela smuči, tri Slovenke pa vseeno v deseterici! Dvajset tisoč gledalcev in enake razmere za vse tekmovalke! 53. Zlata lisice je bila ena najboljših tekem in najbolj veličastnih prireditev v vsej dolgi zgodovini mariborske Lisice.
V veleslalomu je zmagala Tessa Worley, v slalomu pa Mikaela Shiffrin, ki je dobila tudi kombinacijo pohorskega pokala. A tudi Slovenke so bile odlične, čeprav tokrat nobene ni bilo na zmagovalnih stopničkah. V veleslalomu je bila Ana Drev osma, v slalomu pa Ana Bucik sedma, toda za največje navdušenje je poskrbela Ilka Štuhec, najhitrejša smučarka sezone (v smuku in super veleslalomu), ki je bila v veleslalomu štirinajsta, v slalomu pa deseta. In poslovila se je največja slovenska šampionka, Tina Maze, pred ciljem si je snela smuči in odkorakala v legendo.

Naj naj

 

Največ zmag: 

- Vreni SCHNEIDER (SUI): 8 (6 x SL, 2 x VSL), 

- Anja PAERSON (SWE) 7 (5 x SL, 2 x VSL), 

- Erika HESS (SUI) 3 (SL), 

- Annemarie MOSER (AUT) 3 (1 x SL, 2 x VSL), 

- Hanni WENZEL (LIE) 3 (SL), 

- Lise Marie MOREROD 3 (1 x SL; 2 x VSL), 

- Mateja SVET (SLO) 3 (1 x SL; 2 x VSL), 

- Tina MAZE (SLO) 3 (2 x VSL, 1 x SL)

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico:

- Vreni SCHNEIDER (SUI) 15, 

- Anja PAERSON (SWE) 7, 

- Martina ERTL (GER) 6, 

- Sonja NEF (SUI) 6, 

- Tina MAZE (SLO) 6

 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico:

 

-Vreni SCHNEIDER (SUI) 20,

 

-Martina ERTL (GER) 17,

 

-Anja PAERSON (SWE) 16,

 

-Sonja NEF (SUI) 16,

 

-Erika Hess (SUI) 12

 

Največ slalomskih zmag:

- Vreni SCHNEIDER (SUI) 6, 

- Anja PAERSON (SWE) 5, 

- Erika HESS (SUI) 3

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico v slalomu:
- Vreni SCHNEIDER (SUI) 9
 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico v slalomu:
-Vreni SCHNEIDER (SUI): 12
 

Največja časovna razlika na slalomski tekmi:
- Marielle GOITSCHEL (FRA): 4,2 s (1964)
 

Najmanjša časovna razlika na slalomski tekmi:
- Rosie FORTNA (USA): 0,01 s (1969)
 

Največ veleslalomskih zmag:

- Francoise  MACCHI (FRA), 

- Annemarie MOSER PROELL (AUT), 

- Lise-Marie MORERORD (SUI), 

- Mateja SVET (SLO), 

- Martina ERTL (GER), 

- Sonja NEF (SUI), 

- Vreni SCHNEIDER (SUI), 

- Tina MAZE (SLO): 2

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico v veleslalomu:
- Vreni SCHNEIDER (SUI): 6
 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico v veleslalomu:
-Vreni SCHNEIDER (SUI): 8
 

Največja časovna razlika v veleslalomu:
- Marie-France JEANGEORGES (FRA): 2,39 s (1967)
 

Najmanjša časovna razlika na veleslalomski tekmi:
- Annemarie MOSER PROELL (AUT): 0,05 s (1970)

 

Slovenke na Zlati lisici: 

- Tina MAZE - SL: 1x1, 1x2, GSL: 2x1, 2x2, pokal: 1x1, 1x3

 

- Mateja SVET - SL: 1x1, GSL: 2x1, pokal: 2x1

 

- Urška HROVAT - SL: 1x1, 1x2 1x3, pokal: 1x1

 

- Nataša BOKAL - SL: 1x1, GSL: 1x2

 

- Špela PRETNAR - SL: 1x2, GSL: 1x2

 

- Katja KOREN - SL: 1x2 Ana DREV - GSL: 1x2

 

- Veronika ŠAREC - SL: 1x3