Zgodovina

38. Zlata lisica 2002

(05. 01. - 06. 01. 2002)

Bil je 2. januar 2002. Pohorje je bilo že "pospravljeno"... Za Silvestrovo je na njem, na smučarskih progah od Bellevueja do doline, praznovalo več kot 15.000 Mariborčanov in Maribor še nikoli ni doživel večjega ognjemeta, saj so se v nebu nad mestom in Pohorjem združile silvestrske rakete z množičnega mestnega skoka v novo leto na Trgu svobode in tiste s snežnega na smučiščih, pri Luki, na Trikotni jasi, na Habakuku, pri bejbiki, koči smučarske šole...

Kurt Hoch, direktor svetovnega pokala za ženske, Gorazd Bedrač, vodja tekmovanja in predsednik OO Zlate lisice, ter Matjaž Kranjc, podpredsednik OO, so se spustili s starta veleslalomske proge, ki je bila že ograjena, toda po njej so lahko še veselo smučali številni smučarji. Že prvi zavoji so direktorja Hocha očitno zadovoljili, zato je kar hitro pristal, da se v koči pri Luki malo pogrejejo in okrepčajo pred dokončnim ogledom proge. Morda se je gretje tudi malce zavleklo, toda ne za toliko, da bi jim medtem moral kdo "pospraviti" smuči, ki so jih prislonili pred kočo. Kranjc in Bedrač sta si jih sicer nataknila, toda Hoch se je le nemočno oziral naokrog. Nekomu se je na tujih smučeh pač mudilo v dolino...

A so v koči našli stare elanke, sicer povsem iz mode in tudi z malce zarjavelimi robniki, toda dovolj za smučarskega mojstra, da je lahko nadaljeval ogled proge do doline. Malce se je direktor Hoch sicer mučil na trdi, izredno dobro utrjeni progi, toda zaradi tega je bila njegova pohvala v ciljni areni še toliko bolj iskrena: "Privoščim vam! Toliko let ste imeli smolo z vremenom, toliko let ste se mučili s pripravo proge, tokrat pa vam je vreme le pomagalo. Takšne proge to sezono še ni bilo. Vprašanje, če je kdaj že sploh bila!"

Smuka že od 6. novembra

Res, v sezoni 2001/2002 smo na Pohorju začeli smučati že 6. novembra! In potem je do Lisice sneg sicer le še dvakrat zapadel, pa še to bolj borno, toda zato je bilo ves čas izredno mrzlo, tako da je bila edina težava v tem, ker je bilo zaradi suhe jeseni v zajezitvah premalo vode. Kljub temu pa je 33 snežnih topov po celotnem Pohorju nasnežilo 250 tisoč kubičnih metrov snega, od tega samo na lisičji progi 200 tisoč. Snežna odeja je bila po vsej progi debela najmanj 60 centimetrov in ko je v nedeljo skozi cilj zapeljala zadnja smučarka, po treh dneh napetih borb med vratci, se na snegu sploh ni videlo, da bi kdo po njem smučal. Logično, da ocena vseh, smučark, trenerjev, novinarjev, gostov, še nikoli ni bila tako enotna: "Bravo, najboljša tekma, najboljša Zlata lisica doslej!" To je bila prava uteha za vremenske težave leto poprej, ko je odjuga čez noč odnesla slalomsko progo in smo v Mariboru ostali le z veleslalomom. Tokrat so bile na 38. Zlati lisici namreč kar tri tekme, saj se je lisičinemu veleslalomu in slalomu pridružil še odpadli slalom iz francoskega Megeva. Kdo bi se ob vsem tem jezil zaradi enih izgubljenih smuči?

Ne navijači, temveč huligani!

So se pa zato lisičini organizatorji jezili nad nekaterimi navijači. Že dan pred Zlato lisico je po Mariboru namreč krožil pamflet z interneta, ki so ga očitno hrvaški Bad Blue Boys, navijači zagrebškega Dinama, poslali mariborskim Vijolam. Z lanske Lisice so imeli še neporavnane račune in zato so jih želeli poravnati tokrat. Na srečo pa so bili mariborski policaji in varnostniki, poučeni z razgrajaškim navijanjem Hrvatov v Kranjski gori, na to pripravljeni. Kljub temu je prišlo v soboto in nedeljo, ko se je oba dneva zbralo ob progi po 8.000 gledalcev, izven smučarske arene do občasnih pretepov, tako da si je kar 24 razgretežev namesto smučark med tekmovanjem ogledovalo rešetke.

So nogometni navijači postali kar naenkrat smučarski navijači? "To niso navijači, to so huligani!" je dejal Tone Vogrinec. Vseeno pa to ni uspelo pokvariti imenitne smučarske prireditve (naslov v zagrebških Sportskih novostih dan po tekmi: "Zlata medalja za Zlato lisico"), ki se ji je vse tri dni smejalo tudi sonce, med kar 4.260 akreditiranimi gosti pa so bili na njej ob častnem pokrovitelju Milanu Kučanu še številni politiki, gospodarstveniki, diplomati, športniki... Prišel je tudi oče Zlate lisice, bolni Dušan Senčar, prvič v vlogi častnega predsednika organizacijskega odbora, saj je to bila prva lisičja tekma pod vodstvom novega predsednika, sicer dolgoletnega vodje tekmovanja Gorazda Bedrača. In ker smo že pri očetih; na sklepni zabavi lisjakov, ki se vselej zgodi v VIP šotoru popoldan takoj po zadnji tekmi, je celotno organizacijsko ekipo pozdravil tudi Franci Čop, oče pohorskih smučarskih prog, ki ob pohvalah ni pozabil povedati, da je dela na Pohorju še veliko.

Prve stopničke Tine Maze

Švicarska veleslalomska mojstrica Sonja Nef je na Mariborskem Pohorju upravičila vlogo favoritinje in za 1,53 sekunde prehitela vse tekmice. Na drugo mesto se je na veselje kakšnih 4000 slovenskih navijačev uvrstila Tina Maze iz črne na Koroškem. Mazetova, po prvi vožnji šele peta, je tako prvič stala na zmagovalnih stopničkah - podobno kot tretjeuvrščena Norvežanka Stina Hofgard Nilsen, ki je bila tretja že po prvi vožnji.

Slovenski uspeh je z 21. mestom potrdila Alenka Dovžan, po prvi vožnji celo osma, medtem ko je Špela Pretnar z 31. mestom zgrešila finalni nastop za stotinko. V drugi vožnji je presenetila španka Maria Rienda Conteras, ki se je z 29. prebila na 8. mesto. Nasploh pa so ob Nefovi in Mazetovi prevladovale Skandinavke. Norvežanki Stine Nilsen in Andrine Flemmen sta bili tretji in četrta, švedinji Ylva Nowen in Anja Paerson pa peta in šesta, medtem ko je najboljša Avstrijka Renate Goetschl bila šele 16.

Anja Paerson še tretjič in četrtič zapored

Švedska smučarka Anja Paerson je po zmagah na slalomih v Sestrieru in Lienzu zmagala tudi v Mariboru in to kar dvakrat, kar ji je prineslo tudi rekorden finančni izkupiček: 57.500 evrov! Na prvem slalomu v Mariboru, ki so ga pripravili namesto tistega, ki je odpadel v francoskem Megevu, je Švedinja vodila že po prvi vožnji ter na koncu za 1,19 sekunde prehitela Američanko Kristino Koznick in za nadaljnih 6 stotink tretjeuvrščeno Francozinjo Laure Pequegnot. Izmed slovenskih smučark je tekma ostala v najlepšem spominu Lei Dabič, ki je s 14. mestom dosegla najboljšo uvrstitev v karieri. Solidno je na veliko zadovoljstvo kakšnih 500 hrvaških navijačev nastopila tudi Hrvatica Janica Kostelič, ki je bila na koncu deveta.

Anja Paerson je bila v Mariboru najhitrejša tudi na nedeljskem slalomu, ki je štel tudi za lisičjo kombinacijo. V njej pa je bila od nje boljša zmagovalka veleslaloma Sonja Nef, ki je v soboto očitno malo počivala, v nedeljo pa spet smučala odlično in bila tretja. S to zmago pa je Paersonova le nadaljevala tradicijo skandinavskih slalomskih uspehov na Zlati lisici, saj je bila to že šesta zaporedna slalomska zmaga Skandinavk v Mariboru!

Švedinja se je morala za nedeljsko zmago veliko bolj potruditi, saj je Francozinja Laure Pequegnot zaostala le za pičlih osem stotink, po prvem teku pa je celo vodila. Slovenske smučarke so razožarale, saj je bila Špela Pretnar na 18. mestu najboljša Slovenka, medtem ko je Alenka Dovžan končala tekmo na 22. mestu.

Kronika

 

1964 - rojstvo Zlate lisice - trije očetje: Dušan Senčar, Marjan Kožuh in Franci Čop

1965 - zgraditev tribune za gledalce na slalomišču pod Bellevuejem

1966 - zaradi pomanjkanja snega odpovedali veleslalom, pred slalomom pa ga je zapadlo toliko, da ga je bilo skoraj preveč

1967 - zgrajena cesta na Pohorje

1968 - zadnje mesto v slalomu je osvojila poznejša trikratna olimpijska zmagovalka Rosie Mittermaier

1969 - načrti za izgradnjo turističnega Pohorja

1970 - prvič za svetovni pokal

1971 - prvič evrovizijski prenos s Pohorja

1972 - prvič v zgodovini ženskega alpskega smučanja dva teka veleslaloma

1973 - v slalomu uvrščenih le 14 smučark, tehnični delegat je odpovedal veleslalom

1974 - prva selitev, v Badgastein

1975 - druga selitev, v Sarajevo in na Jahorino

1976 - tretja selitev, v Kranjsko Goro

1977 - lisica se je vrnila v mariborski brlog

1978 - tekma v dolini, najnižji cilj na svetu, 325 metrov nad morjem

1979 - naše smučarke prvič do točk svetovnega pokala

1980 - v tednu dni tisočkrat prehodili progo

1981 - prvi snežni jezik na poseki in stavka smučark v slalomu

1982 - za Silvestrovo selitev na zgornjo progo

1983 - zadnjič na zgornji progi pod Bellevuejem?

1984 - prvi velik uspeh naših smučark

1985 - v Mariboru tudi moški, ki pa jim slalomišče ni “dišalo” in so se uprli

1986 - prvič Lisičkin koncert

1987 - zbuldožiran snežni stadion

1988 - četrta selitev, v Kranjsko Goro, in dvojna zmaga Mateje Svet

1989 - drugi snežni jezik in imenitna svetovna predstavitev mariborskega snežnega stadiona

1990 - zmaga Mateje Svet pred 20 tisoč gledalci

1991 - peta selitev, v Kranjsko Goro, in zmaga Nataše Bokal

1992 - uspešen slalom, odpovedan veleslalom

1993 - imenitna 30-letnica Zlate lisice

1994 - Urška Hrovat in Maribor kot Kitzbuehel

1995 - slalom zaradi dežja v dveh dneh in imenitne Slovenke

1996 - 40 tisoč gledalcev v treh dneh; zaman čakali Samarancha

1997 - v ciljni areni novi hotel Arena, med gledalci tudi Juan Antonio Samaranch, na tekmi pa zlata lisica Urški Hrovat

1998 - prva odpoved v 35 letih! Jubilejna 35. Zlata lisica je bila nesrečna

1999 - uspešen drugi poskus 35-letnice; prvič tudi super veleslalom in silvestrovanje smučark v šotoru ob progi

2000 - zimska idila pod Pohorjem; prva norveška zmaga, pred najboljšo slalomistko sezone Špelo Pretnar

2001 - ena tekma, kljub izredno visokim temperaturam, dobljena, druga izgubljena

2002 - z mesta predsednika OK se je umaknil oče Zlate lisice Dušan Senčar

2003 - ob dveh zjutraj pred tekmo je bilo plus osem, tekma pa je dobila oceno: “Brezhibno!”

2004 - Jubilej, toda brez obeh “očetov”, Zlate lisice Dušana Senčarja in pohorskih smučišč Francija Čopa.

2005 - Dvakrat najhitrejša Tina Maze! Druga slovenska zmaga pod Pohorjem, prva veleslalomska!

2006 - Snežni stadion je bil zalit s snegom, a odjuga je odnesla veleslalom.

2007 – Šesta selitev.  V Podkorenu enotna ocena tekmovalk in trenerjev: “Najboljša proga sezone,”, v Kranjski Gori štajersko-gorenjski praznik.

2008 - Trije ranjeni med organizatorji, izpahnjena rama, izpahnjeno koleno in potrgana tetiva, smučarke pa v dežju in ledu brez težav

2009 - Vse idealno: na tekmah dva dneva sonca, na tribunah dva predsednika, v ciljni areni nova Arena, na Pohorju novi hotel Videc, pri Arehu nova šestsedežnica Pisker, na progi pa najhitrejša Tina Maze! 15.000 gledalcev  ob progi in 200 milijonov pred TV!

2010 – Zmaga Pohorja! Steber gondole je pokleknil pod bremenom 52-letne starosti samo 157 dni zatem pa nova osemsedežna gondolska žičnica z zmogljivostjo 2.400 potnikov na uro.

2011 - Dvanajst dni +16 stopinj! Trinajsti dan je tekmovanje bilo, toda brez rezultatov. Prekinjen veleslalom in odpovedan slalom.

2012 - Zlata lisica se je moralo sedmič seliti, petič na Gorenjsko. V dveh dneh je bilo v Podkorenu več kot 13.000 gledalcev.

2013

Rekordno število gledalcev, tako pod Pohorjem, kjer se jih je v dveh dneh zbralo več kot 40 tisoč, kot tudi pred TV zasloni. Tina Maze z drugim mestom v veleslalomu in zmago v slalomu zlata pohorska lisička!

2014

Za 50-letni jubilej se je zgodilo vse in še več. Zlata lisica se je morala osmič preseliti, šestič v Kranjsko Goro. Dva dni pred tekmo je čez noč zapadlo v cilju v Podkorenu 130 cm snega, na startu pod Vitrancem pa kar 180, nato pa je noč pred veleslalom začel padati ledeni dež. Zjutraj je bila proga uničena, veleslalom je odpadel. V nedeljo je bilo pol Slovenije zaradi žledu v električnem mrku, toda v Podkorenu sta zmagali Zlata lisica in Frida Hansdotter!

2015

Zlata lisica je dobila, toda Tina Maze je izgubila. Na razočaranje 26 tisoč gledalcev je ostala brez uvrstitve, kar jo je na koncu sezone stalo tudi skupne zmage v svetovnem pokalu. Toda zato je zmagala Zlata lisica! Tekmovanje je odlično uspelo in direktor svetovnega pokala za ženske Atle Skaardal je po tekmovanju izjavil: ”Zelo, zelo dobro, odlično opravljeno delo!”

2016

Teden dni pred tekmo je bilo v Mariboru pomladno vreme in med veleslalomom je bilo v cilju 17 stopinj, toda proga je bila pomrznjena in trda kot beton. V čudovitem vremenu je 9.000 gledalcev bučno pozdravilo drugo mesto Ane Drev in zmago Zlate lisice nad vremenom.

Toda narava je udarila nazaj. Oblačna in topla noč je spremenila strukturo snega. Šlo je le do številke 25, potem je slalom odpadel.

2017

Tina si je snela smuči, tri Slovenke pa vseeno v deseterici! Dvajset tisoč gledalcev in enake razmere za vse tekmovalke! 53. Zlata lisice je bila ena najboljših tekem in najbolj veličastnih prireditev v vsej dolgi zgodovini mariborske Lisice.
V veleslalomu je zmagala Tessa Worley, v slalomu pa Mikaela Shiffrin, ki je dobila tudi kombinacijo pohorskega pokala. A tudi Slovenke so bile odlične, čeprav tokrat nobene ni bilo na zmagovalnih stopničkah. V veleslalomu je bila Ana Drev osma, v slalomu pa Ana Bucik sedma, toda za največje navdušenje je poskrbela Ilka Štuhec, najhitrejša smučarka sezone (v smuku in super veleslalomu), ki je bila v veleslalomu štirinajsta, v slalomu pa deseta. In poslovila se je največja slovenska šampionka, Tina Maze, pred ciljem si je snela smuči in odkorakala v legendo.

Naj naj

 

Največ zmag: 

- Vreni SCHNEIDER (SUI): 8 (6 x SL, 2 x VSL), 

- Anja PAERSON (SWE) 7 (5 x SL, 2 x VSL), 

- Erika HESS (SUI) 3 (SL), 

- Annemarie MOSER (AUT) 3 (1 x SL, 2 x VSL), 

- Hanni WENZEL (LIE) 3 (SL), 

- Lise Marie MOREROD 3 (1 x SL; 2 x VSL), 

- Mateja SVET (SLO) 3 (1 x SL; 2 x VSL), 

- Tina MAZE (SLO) 3 (2 x VSL, 1 x SL)

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico:

- Vreni SCHNEIDER (SUI) 15, 

- Anja PAERSON (SWE) 7, 

- Martina ERTL (GER) 6, 

- Sonja NEF (SUI) 6, 

- Tina MAZE (SLO) 6

 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico:

 

-Vreni SCHNEIDER (SUI) 20,

 

-Martina ERTL (GER) 17,

 

-Anja PAERSON (SWE) 16,

 

-Sonja NEF (SUI) 16,

 

-Erika Hess (SUI) 12

 

Največ slalomskih zmag:

- Vreni SCHNEIDER (SUI) 6, 

- Anja PAERSON (SWE) 5, 

- Erika HESS (SUI) 3

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico v slalomu:
- Vreni SCHNEIDER (SUI) 9
 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico v slalomu:
-Vreni SCHNEIDER (SUI): 12
 

Največja časovna razlika na slalomski tekmi:
- Marielle GOITSCHEL (FRA): 4,2 s (1964)
 

Najmanjša časovna razlika na slalomski tekmi:
- Rosie FORTNA (USA): 0,01 s (1969)
 

Največ veleslalomskih zmag:

- Francoise  MACCHI (FRA), 

- Annemarie MOSER PROELL (AUT), 

- Lise-Marie MORERORD (SUI), 

- Mateja SVET (SLO), 

- Martina ERTL (GER), 

- Sonja NEF (SUI), 

- Vreni SCHNEIDER (SUI), 

- Tina MAZE (SLO): 2

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico v veleslalomu:
- Vreni SCHNEIDER (SUI): 6
 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico v veleslalomu:
-Vreni SCHNEIDER (SUI): 8
 

Največja časovna razlika v veleslalomu:
- Marie-France JEANGEORGES (FRA): 2,39 s (1967)
 

Najmanjša časovna razlika na veleslalomski tekmi:
- Annemarie MOSER PROELL (AUT): 0,05 s (1970)

 

Slovenke na Zlati lisici: 

- Tina MAZE - SL: 1x1, 1x2, GSL: 2x1, 2x2, pokal: 1x1, 1x3

 

- Mateja SVET - SL: 1x1, GSL: 2x1, pokal: 2x1

 

- Urška HROVAT - SL: 1x1, 1x2 1x3, pokal: 1x1

 

- Nataša BOKAL - SL: 1x1, GSL: 1x2

 

- Špela PRETNAR - SL: 1x2, GSL: 1x2

 

- Katja KOREN - SL: 1x2 Ana DREV - GSL: 1x2

 

- Veronika ŠAREC - SL: 1x3