Zgodovina

36. Zlata lisica 2000

(05. 01. - 06. 01. 2000)

V novo tisočletje je na smučeh in na lisičini progi, ki je bila pripravljena že novembra, skočilo kar 10 tisoč Mariborčanov. V zimski idili pod Pohorjem prva norveška zmaga (Trine Bakke), pred najboljšo slalomistko sezone Špelo Pretnar; v veleslalomu Michaela Dorfmeister, lisička pa Sonja Nef.

Zlata lisica in vino

Od slalomskih vratic do lisičkinega vina

Ko smučarka stoji na startu, ko ji ura odšteva zadnje sekunde, zagleda v globini pod seboj grozd vratic, ki jo bo trenutek zatem posrkal vase. Proga, ki jo mora premagati, je kot vinograd, skozi katerega mora zavijugati tako kot se grozdni trsi ovijajo okrog svojih količkov. Toda na Zlati lisici to ni edina podobnost in povezava med smučanjem in vinom!

Ko smučarka stopi pod Trikotno jaso na rob startne hišice, kjer je pred njo le še merilna palčka, se opre s palicama v sneg, globoko počepne in, ko manjka le še sekunda, tik preden se požene med vratica, pogleda predse in zagleda - poledeni grozd... "Ja, kje pa sem? Sredi vinograda ali na snegu?" ji zaroji po glavi, toda že jo ura in bučna množica pahneta med količke, med katerimi se znajde, kot bi jo gnala grozdna energija.

V ravni črti, ki jo zmotijo le reklamni baloni v ciljni areni, je pred smučarkami na startu, slab kilometer stran, grič, ki se s Trikotne jase zdi, kot da bi bil višji od smučark. In, ker se je v 36 letih prevečkrat zgodilo, da mraza ni in ni bilo, trsi pod Pekrsko gorco res morda še čakajo ledeno trgatev. Zlata lisica, smučarska tekma sredi vinogradov!

Cilj sredi pekrčana

Zlata lisica ni le tekmovanje, ki ima najnižji cilj od vseh smučarskih tekem svetovnega pokala. Je tudi tekma, ki ima cilj tam, kjer raste imenitni - pekrčan! Je potem še čudno, da je bil prav Vinagov pekrčan prvo lisičkino vino? In to že 1964. leta, torej že na prvem pohorskem pokalu!

Zlata lisica in vino iz mariborskih goric sta tesno povezana. Sicer pa imata res veliko skupnega. Tisti, ki v Mariboru niso še nikoli bili, ga poznajo prav po Zlati lisici. Tisti, ki so v Mariboru že bili, pa ga ne pozabijo zaradi mariborskih vin. In Zlata lisica ter vino sta dve svetovni stvari, ki jih imamo v našem mestu. Zlata lisica zato, ker je svetovna prireditev, vino zato, ker smo Mariborčani prepričani, da so naša vina - svetovna vina. In kako naj jih svet za takšna spozna, če ne na - Zlati lisici?!

Čeprav sta vino in Zlata lisica tako tesno povezana, pa smo šele letos dobili uradno Lisičkino vino. Seveda gre le za ime na vinski etikati, ki pa se je med lisičinimi in vinskimi ljubitelji - ti pa so v Mariboru eni in isti - udomačilo že dosti prej. Kajti znak lisičke je na Vinagovih nalepkah smučarske polnitve že od vsega začetka tekmovanja za Zlato lisico.

Najprej je bil, torej, pekrčan, kot se še dobro spominja nekdanji Vinagov enolog mag. Zdenko Rajher. On nas je tudi spomnil, da so vinagovci že na prvem pohorskem pokalu povabili lisičine goste medse. V spominski knjigi iz Vinagove degustacijske sobe je iz februarja 1964 tako zahvala smučarske skupine, v kateri so bile smučarke, trenerji, novinarji. Že takrat so ugotovili: "Nepozabno!" Je potem še čudno, da se vsako leto, že polnih 36 let, tako radi vračajo v Maribor in na Zlato lisico?!

Prvi: pekrčan, venerino mleko in traminec

Lisičkino vino letnika 1998, namenjeno 36. Zlati lisici, je vino višje kakovosti. V Vinagu so se odločili za drugo sestavo sort in višjo kakovost kot jo poznamo iz priljubljenega mariborčana, ki je bil več let lisičkina vsebina. "Gre za zvrst, v kateri so traminec, kerner, beli pinot in rumeni muškat. Vino je polsuho, s prijetno cvetico, vino za prave ljubitelje," ga je opisal Vinagov enolog Milivoj Trstenjak.

Tako kot prihaja Zlata lisica v zrela leta, je tudi z vinom, ki jo spremlja. Ob jubilejni 25. Zlati lisici, ko je Vinag svojega mariborčana prvič napolnil v buteljke z znakom pohorske lisičke, je vinski uspeh sponzorsko pomagal pri organizaciji tekmovanja. V najboljšem letniku so z lisičko potem napolnili kar 190 tisoč buteljk! Nič čudnega, da so to bila tudi najboljša leta Vinagove kleti; za tiste, seveda, ki se vanjo leto za letom uspejo preriniti brez vabila... Takrat se je v kleti, stalni in priljubljeni postojanki smučarskega cirkusa, popilo po 600 lisičkinih buteljk, pojedlo pa tudi temu primernih 150 kilogramov narezkov, kot se spominja Ivo Pesek, ki ima pri Zlato lisici že dolga leta na skrbi organizacijo sprejema v Vinagovi kleti.

Sedaj, ko je Zlata lisica nesporno zasidrana v koledarju FIS kot klasična tekma svetovnega pokala, tekma najvišje kakovosti, ki je v koledarju zagotovo vsako leto - odslej vselej prvi vikend v januarju - potrebuje tudi temu primerno vino. In ker Lisica iz leta od leta noče biti odvisna od muhastih zim, saj zna in zmore sneg narediti sama, tudi lisičkino vino noče biti odvisno od boljših in slabših letnikov, zato je v njem zvrst, ki bo vsako leto zagotavljala enako visoko kakovost.

Začelo pa se je, torej, s pekrčanom. Ki pa že takrat ni bil sam, saj so bila na prvi Zlati lisici kar tri lisičkina vina, takrat na nalepki še z znakom slalomske proge in logom FIS A z lisičko. Ob pekrčanu letnika 1963 še Venerino mleko letnika 1962 in traminec letnika 1963.

Vino in štajersko gostoljubje

V začetnih letih Zlate lisice je bil tudi obisk Vinagove kleti zamišljen kot prava vinska degustacija, na kateri so smučarke in njihove spremljevalci preizkusili okrog pet sort vina. Toda, ker je klet postala tako popularna in tako množična in ker so Vitki tako veselo igrali, je od degustacije ostalo le lisičkino vino. Toda najbrž je ravno v tem čar in prednost Zlate lisice pred drugimi tekmami: v družabnosti, gostoljubnosti, spontanosti!

24. Zlate lisice se tako spominjamo predvsem po Vinagovi kleti, v kateri je bilo rekordno število ljudi: 500! Pa čeprav so v Dravskih tiskarnah stiskali le 250 vabil in sta na vratih stala Rado Lebar in Ivo Pesek. Vsak obiskovalec je imel med sodi 25 kvadratnih centimetrov prostora, Vitkovi fantje, ki so tradicionalno godli, pa kak centimeter več. Žejna smučarska množica je popila 250 litrov laškega rizlinga in 150 litrov poznih trgatev ter arhivskih vin. Pa se je splačalo. Agencija UPI je poslala v svet takšno sporočilo: "Izjemna tekma, zelo atraktivna, izjemni organizatorji."

"Že od vsega začetka smo temu dajali največji poudarek. Saj sem se v začetnih letih vselej z avtobusom vozil v Avstrijo po smučarke, da sem jih pripeljal v Maribor, nato pa smo poskrbeli ob tekmi še za ples, številne sprejeme, volili smo mis, prirejali čajanke, že od vsega začetka pa je bil najbolj priljubljen prav obisk Vinagove kleti," se spominja Rado Lebar, ki je zraven od prve tekme.

Čeprav jih je pod Bellevuejem vsako leto čakala najhujša in najbolj poledenela strmina, so smučarke prav zaradi gostoljubnosti in družabnosti vselej rade prihajale v Maribor. Pa čeprav so v kleti ob sodih in strogih trenerskih pogledih lahko v kozarce le jezike pomočile, se dvakrat zavrtele, brez plesalcev, kar same, ob Vitkovi polki, nato pa odhitele na počitek v Slavijo.

Zato pa so štajersko gostoljubnost in imenitna vina toliko boljše znali izkoristiti številni smučarski spremljevalci. V starem Večeru sem tako izbrskal tale zapis iz leta 1980:

"Dan se je za tiste, ki jim je Zlata lisica predvsem družabna prireditev, začel s čajanko v hotelu Slavija, natančno po angleški tradiciji. Nadaljeval se je z otvoritvijo na Trgu svobode, od koder ni bilo daleč do Vinagove kleti in pokušine najboljšega, kar premore mariborsko podzemlje. Končalo se je zjutraj, ko so tekmovalke odhajale na progo, zadnji gostje pa so se odpravljali iz Orlove kleti."

Prav tako popularna kot Vinagova klet - čeprav je treba priznati, da so organizatorji na prvi Zlati lisici smučarsko karavano popeljali na izlet v Ptuj in ogled tamkajšnje kleti - pa je bila prva leta tudi soba 213 v hotelu Slavija. V njej je bilo namreč vse, še največ pa lisičkinega vina...

Na drugi Zlati lisici 1965. leta je bil smučarsko vino rumeni muškat letnika 1964. Potem se sled za lisičkinimi vini v Vinagovi arhivi vinskih etiket za nekaj let izgubi, kar pa ne pomeni, da posebnih polnitev za Zlato lisico ni bilo. Le popili so vse... Z jubilejno 25. Zlato lisico so na nalepko dali lik lisičke s plakata, celostno grafično podobo Zlate lisice, delo oblikovalca Rudija Urana, pa je Vinagov smučarski mariborčan prevzel prvič 1995. leta.

Sicer pa je povezanost Zlate lisice in mariborskih vin najbolje opisal trikratni olimpijski zmagovalec Avstrijec Toni Sailer. Na 11. Zlati lisici, ki se je morala zaradi pomanjkanja snega preseliti v Badgastein (prva lisičina selitev), je izjavil: "Pogrešamo Maribor - zaradi vinske kleti. To je enkratno doživetje!"

Kronika

 

1964 - rojstvo Zlate lisice - trije očetje: Dušan Senčar, Marjan Kožuh in Franci Čop

1965 - zgraditev tribune za gledalce na slalomišču pod Bellevuejem

1966 - zaradi pomanjkanja snega odpovedali veleslalom, pred slalomom pa ga je zapadlo toliko, da ga je bilo skoraj preveč

1967 - zgrajena cesta na Pohorje

1968 - zadnje mesto v slalomu je osvojila poznejša trikratna olimpijska zmagovalka Rosie Mittermaier

1969 - načrti za izgradnjo turističnega Pohorja

1970 - prvič za svetovni pokal

1971 - prvič evrovizijski prenos s Pohorja

1972 - prvič v zgodovini ženskega alpskega smučanja dva teka veleslaloma

1973 - v slalomu uvrščenih le 14 smučark, tehnični delegat je odpovedal veleslalom

1974 - prva selitev, v Badgastein

1975 - druga selitev, v Sarajevo in na Jahorino

1976 - tretja selitev, v Kranjsko Goro

1977 - lisica se je vrnila v mariborski brlog

1978 - tekma v dolini, najnižji cilj na svetu, 325 metrov nad morjem

1979 - naše smučarke prvič do točk svetovnega pokala

1980 - v tednu dni tisočkrat prehodili progo

1981 - prvi snežni jezik na poseki in stavka smučark v slalomu

1982 - za Silvestrovo selitev na zgornjo progo

1983 - zadnjič na zgornji progi pod Bellevuejem?

1984 - prvi velik uspeh naših smučark

1985 - v Mariboru tudi moški, ki pa jim slalomišče ni “dišalo” in so se uprli

1986 - prvič Lisičkin koncert

1987 - zbuldožiran snežni stadion

1988 - četrta selitev, v Kranjsko Goro, in dvojna zmaga Mateje Svet

1989 - drugi snežni jezik in imenitna svetovna predstavitev mariborskega snežnega stadiona

1990 - zmaga Mateje Svet pred 20 tisoč gledalci

1991 - peta selitev, v Kranjsko Goro, in zmaga Nataše Bokal

1992 - uspešen slalom, odpovedan veleslalom

1993 - imenitna 30-letnica Zlate lisice

1994 - Urška Hrovat in Maribor kot Kitzbuehel

1995 - slalom zaradi dežja v dveh dneh in imenitne Slovenke

1996 - 40 tisoč gledalcev v treh dneh; zaman čakali Samarancha

1997 - v ciljni areni novi hotel Arena, med gledalci tudi Juan Antonio Samaranch, na tekmi pa zlata lisica Urški Hrovat

1998 - prva odpoved v 35 letih! Jubilejna 35. Zlata lisica je bila nesrečna

1999 - uspešen drugi poskus 35-letnice; prvič tudi super veleslalom in silvestrovanje smučark v šotoru ob progi

2000 - zimska idila pod Pohorjem; prva norveška zmaga, pred najboljšo slalomistko sezone Špelo Pretnar

2001 - ena tekma, kljub izredno visokim temperaturam, dobljena, druga izgubljena

2002 - z mesta predsednika OK se je umaknil oče Zlate lisice Dušan Senčar

2003 - ob dveh zjutraj pred tekmo je bilo plus osem, tekma pa je dobila oceno: “Brezhibno!”

2004 - Jubilej, toda brez obeh “očetov”, Zlate lisice Dušana Senčarja in pohorskih smučišč Francija Čopa.

2005 - Dvakrat najhitrejša Tina Maze! Druga slovenska zmaga pod Pohorjem, prva veleslalomska!

2006 - Snežni stadion je bil zalit s snegom, a odjuga je odnesla veleslalom.

2007 – Šesta selitev.  V Podkorenu enotna ocena tekmovalk in trenerjev: “Najboljša proga sezone,”, v Kranjski Gori štajersko-gorenjski praznik.

2008 - Trije ranjeni med organizatorji, izpahnjena rama, izpahnjeno koleno in potrgana tetiva, smučarke pa v dežju in ledu brez težav

2009 - Vse idealno: na tekmah dva dneva sonca, na tribunah dva predsednika, v ciljni areni nova Arena, na Pohorju novi hotel Videc, pri Arehu nova šestsedežnica Pisker, na progi pa najhitrejša Tina Maze! 15.000 gledalcev  ob progi in 200 milijonov pred TV!

2010 – Zmaga Pohorja! Steber gondole je pokleknil pod bremenom 52-letne starosti samo 157 dni zatem pa nova osemsedežna gondolska žičnica z zmogljivostjo 2.400 potnikov na uro.

2011 - Dvanajst dni +16 stopinj! Trinajsti dan je tekmovanje bilo, toda brez rezultatov. Prekinjen veleslalom in odpovedan slalom.

2012 - Zlata lisica se je moralo sedmič seliti, petič na Gorenjsko. V dveh dneh je bilo v Podkorenu več kot 13.000 gledalcev.

2013

Rekordno število gledalcev, tako pod Pohorjem, kjer se jih je v dveh dneh zbralo več kot 40 tisoč, kot tudi pred TV zasloni. Tina Maze z drugim mestom v veleslalomu in zmago v slalomu zlata pohorska lisička!

2014

Za 50-letni jubilej se je zgodilo vse in še več. Zlata lisica se je morala osmič preseliti, šestič v Kranjsko Goro. Dva dni pred tekmo je čez noč zapadlo v cilju v Podkorenu 130 cm snega, na startu pod Vitrancem pa kar 180, nato pa je noč pred veleslalom začel padati ledeni dež. Zjutraj je bila proga uničena, veleslalom je odpadel. V nedeljo je bilo pol Slovenije zaradi žledu v električnem mrku, toda v Podkorenu sta zmagali Zlata lisica in Frida Hansdotter!

2015

Zlata lisica je dobila, toda Tina Maze je izgubila. Na razočaranje 26 tisoč gledalcev je ostala brez uvrstitve, kar jo je na koncu sezone stalo tudi skupne zmage v svetovnem pokalu. Toda zato je zmagala Zlata lisica! Tekmovanje je odlično uspelo in direktor svetovnega pokala za ženske Atle Skaardal je po tekmovanju izjavil: ”Zelo, zelo dobro, odlično opravljeno delo!”

2016

Teden dni pred tekmo je bilo v Mariboru pomladno vreme in med veleslalomom je bilo v cilju 17 stopinj, toda proga je bila pomrznjena in trda kot beton. V čudovitem vremenu je 9.000 gledalcev bučno pozdravilo drugo mesto Ane Drev in zmago Zlate lisice nad vremenom.

Toda narava je udarila nazaj. Oblačna in topla noč je spremenila strukturo snega. Šlo je le do številke 25, potem je slalom odpadel.

2017

Tina si je snela smuči, tri Slovenke pa vseeno v deseterici! Dvajset tisoč gledalcev in enake razmere za vse tekmovalke! 53. Zlata lisice je bila ena najboljših tekem in najbolj veličastnih prireditev v vsej dolgi zgodovini mariborske Lisice.
V veleslalomu je zmagala Tessa Worley, v slalomu pa Mikaela Shiffrin, ki je dobila tudi kombinacijo pohorskega pokala. A tudi Slovenke so bile odlične, čeprav tokrat nobene ni bilo na zmagovalnih stopničkah. V veleslalomu je bila Ana Drev osma, v slalomu pa Ana Bucik sedma, toda za največje navdušenje je poskrbela Ilka Štuhec, najhitrejša smučarka sezone (v smuku in super veleslalomu), ki je bila v veleslalomu štirinajsta, v slalomu pa deseta. In poslovila se je največja slovenska šampionka, Tina Maze, pred ciljem si je snela smuči in odkorakala v legendo.

Naj naj

 

Največ zmag: 

- Vreni SCHNEIDER (SUI): 8 (6 x SL, 2 x VSL), 

- Anja PAERSON (SWE) 7 (5 x SL, 2 x VSL), 

- Erika HESS (SUI) 3 (SL), 

- Annemarie MOSER (AUT) 3 (1 x SL, 2 x VSL), 

- Hanni WENZEL (LIE) 3 (SL), 

- Lise Marie MOREROD 3 (1 x SL; 2 x VSL), 

- Mateja SVET (SLO) 3 (1 x SL; 2 x VSL), 

- Tina MAZE (SLO) 3 (2 x VSL, 1 x SL)

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico:

- Vreni SCHNEIDER (SUI) 15, 

- Anja PAERSON (SWE) 7, 

- Martina ERTL (GER) 6, 

- Sonja NEF (SUI) 6, 

- Tina MAZE (SLO) 6

 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico:

 

-Vreni SCHNEIDER (SUI) 20,

 

-Martina ERTL (GER) 17,

 

-Anja PAERSON (SWE) 16,

 

-Sonja NEF (SUI) 16,

 

-Erika Hess (SUI) 12

 

Največ slalomskih zmag:

- Vreni SCHNEIDER (SUI) 6, 

- Anja PAERSON (SWE) 5, 

- Erika HESS (SUI) 3

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico v slalomu:
- Vreni SCHNEIDER (SUI) 9
 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico v slalomu:
-Vreni SCHNEIDER (SUI): 12
 

Največja časovna razlika na slalomski tekmi:
- Marielle GOITSCHEL (FRA): 4,2 s (1964)
 

Najmanjša časovna razlika na slalomski tekmi:
- Rosie FORTNA (USA): 0,01 s (1969)
 

Največ veleslalomskih zmag:

- Francoise  MACCHI (FRA), 

- Annemarie MOSER PROELL (AUT), 

- Lise-Marie MORERORD (SUI), 

- Mateja SVET (SLO), 

- Martina ERTL (GER), 

- Sonja NEF (SUI), 

- Vreni SCHNEIDER (SUI), 

- Tina MAZE (SLO): 2

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico v veleslalomu:
- Vreni SCHNEIDER (SUI): 6
 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico v veleslalomu:
-Vreni SCHNEIDER (SUI): 8
 

Največja časovna razlika v veleslalomu:
- Marie-France JEANGEORGES (FRA): 2,39 s (1967)
 

Najmanjša časovna razlika na veleslalomski tekmi:
- Annemarie MOSER PROELL (AUT): 0,05 s (1970)

 

Slovenke na Zlati lisici: 

- Tina MAZE - SL: 1x1, 1x2, GSL: 2x1, 2x2, pokal: 1x1, 1x3

 

- Mateja SVET - SL: 1x1, GSL: 2x1, pokal: 2x1

 

- Urška HROVAT - SL: 1x1, 1x2 1x3, pokal: 1x1

 

- Nataša BOKAL - SL: 1x1, GSL: 1x2

 

- Špela PRETNAR - SL: 1x2, GSL: 1x2

 

- Katja KOREN - SL: 1x2 Ana DREV - GSL: 1x2

 

- Veronika ŠAREC - SL: 1x3