Zgodovina

1. Zlata lisica 1964

(29. 02. - 01. 03. 1964)

"Imeli smo idejo, željo in voljo, da pripeljemo najboljše smučarke na svetu v Maribor, seveda pa si nismo mislili, kako veliko in pomembno tekmovanje bo iz tega nastalo. Toda saj takrat še ni bilo niti svetovnega pokala," se je mnogo let pozneje spominjal rojstva Zlate lisice Dušan Senčar. Tega, da bo iz "njihove" tekme "sredi pekrskih vinogradov" nastalo najpomembnejše žensko tekmovanje v svetovnem pokalu, si nista mislila tudi Marjan Kožuh in Franci Čop, soavtorja ideje o pohorskem pokalu, prav tako pa tudi ne drugi branikovi smučarji, ki so 1964. leta poslali Senčarja za 14 dni v Evropo, da je "novačil" tekmovalke za prvi pohorski pokal. Toda saj tako je na začetku z vsako tradicijo. Vedno je pomembna drzna ideja. In ljudje, ki so dovolj "nori", da jo uresničijo.

Takrat, 1964. leta, je bilo videti, da bo za vekomaj najbolj drzna ideja ostala tista, ki je obljubljala, da bosta na Pohorje prišli tudi francoski olimpijsko ovenčani sestri Marielle in Christine Goitschel. Kdo pa je takrat v Evropi vedel, kje leži Maribor?! In saj so se tudi Gorenjci Štajercem smejali, da na Dravskem polju pač ne bodo nikoli prirejali velikih smučarskih tekem.

Kako privabiti najboljše?

Čeprav so bili mariborski smučarji prvi na Balkanu, ki jim ni bilo treba "štamfati" v hrib, pač pa so se nanj (na Habakuk) vozili (s sedežnico), in čeprav so bili tudi prvi, ki so se na hrib po žici vozili s streho nad glavo (z gondolo), pa jih je bilo v Mariboru leta 1964 še zelo malo, ki so razmišljali o tem, da bi bilo dobro z Balkana iti v Evropo. A nekaj jih je bilo. In med njimi tudi odvetnik, trener, zvezni kapetan in klubski predsednik Dušan Senčar, tvorec smučarskih prog na Pohorju in snovalec triglavskih žičnic Franci Čop ter mariborski turistični delavec Marjan Kožuh.

Takrat je bilo alpsko smučanje zgolj še zabava. Na tekme se je vozilo z vlaki, televizije še ni bilo, svetovnega pokala tudi ne, smučarke in smučarji so bili še čisti amaterji. V takšnih "neresnih" razmerah so imeli organizatorji tekem večne težave, da so na svoje pobočje privabili vse najboljše. Le komu pa se je ljubilo voziti iz Francije z vlakom na nekaj snežnih vijug vse tja "dol do Balkana" (Maribora...)? Zato so v mednarodni smučarski zvezi takrat še nič kaj sivolasi gospodje staknili glave in se domenili, da bodo v vsaki od alpskih držav organizirali po eno tekmo, na kateri bo udeležba vseh najboljših obvezna. In ker je bil Maribor že takrat bližje Alpam kot Balkanu in ker je Dušan Senčar že takrat predel svoja mednarodna znanstva, je tudi Maribor dobil svoje FIS I A smučarsko tekmovanje. Rodila se je Zlata lisica.

Prvi organizatorji

V biltenu prve Zlate lisice, ki je bila na Pohorju 27. in 28. februarja 1964, so našteta imena organizatorjev. Predsednik OO je bil, seveda, Dušan Senčar, ki je bil tudi vodja tekmovanja. Podpredsednik je bil dr. Dušan Tomažič, sekretar Franjo Vizjak, za finance pa je skrbel Franjo Orel. Propagandisti so bili Ivan Kocmut, Boris Kos, Dušan Štok in Ivo Senica. Tisk je imel čez Peter Kancler, za zdravje je skrbel dr. Stojan Škodnik, tekmovalke, spremljevalce in novinarje sta po hotelih nastanila Ernest Zagrajšek in Rado Lebar, telefonija je bila v rokah Vlada Durjave, promet pa Draga Mlakarja. Franci Čop in Marjan Kožuh sta bila v organizacijskem odboru ministra brez listnice, prvi tudi vodja prog, drugi pa uradni napovedovalec. Pomočnika vodje prog sta bila Vlado Durjava in Dušan Šober, vodja kontrol Jože Sevšnikar, njegov pomočnik Marjan Cizej. Računsko pisarno je vodil Leopold Kokol, pomagal mu je Janko Šubic. Časomerilce je vodil Svetozar Zei, tekmovalke pa sta s starta spuščala Vlado Arhar in Janez Lukšič. Sekretar tehničnega odbora je bil Mirko Sitar, gospodar je bil Edo Fleisinger, vodja rediteljske službe pa Milan Kabaj. Že takrat so čase merili strokovnjaki švicarskega Longinesa, za ozvočenje pa je poskrbela Iskra.

Prva zmagovalka Marielle Goitschel

Leta 1964 sta bila na prvi Zlati lisici dva slaloma. Na prvem in drugem je zmagala olimpijska zmagovalka Marielle Goitschel. Do dveh zmag pa ni prismučala, temveč - pripletla... Prav noben od poročevalcev s prve lisice ni namreč pozabil omeniti, da je "Marielle med svečano večerjo v Slaviji pletla nogavice". Bogdan Pogačnik, mojster reportaže in intervjuja, je francoski smučarski sestri v Ljudeh svojega časa tako opisal: "Pritekla je iz sobe v nizkih črnih škornjcih iz najlonske imitacije tjulenjevine in tesno prilegajočih se hlačah z ekstravagantno belo črto, kakršno nosijo alpski smučarji, medtem ko je bil pulover s kmečkimi črnimi vzorci prav vsakdanji. Nekaj potegnjenega deškega je bilo v njej, in ko me je starejši francoski novinar, "oče" njihove reprezentance Jean Lapeyre, predstavil, se je rokovala na hitro, kot da bi ji bilo nerodno. Ljubeznivo se je sicer nasmehnila, ne da bi pravzaprav kaj rekla, in še opletala z dolgimi nogami in rokami naprej po hodniku. Tako sem se mimogrede spoznal z eno izmed dveh, ta čas morda najbolj popularnih žensk na svetu, francoskih smučarskih sester Goitschel, Christino, staro 19 let, visoko 172 cm, težko 62 kg, olimpijsko prvakinjo v slalomu in drugo v veleslalomu. Kljub navidezni robatosti je bila s svojo rahločutnostjo in premišljenostjo pravo nasprotje svoje leto dni mlajše sestre Marielle, bolj čokatega, 3 cm nižjega in kilogram težjega, naravnega, pogosto nasilnega, vihravega punčeta, ki je bila na splošno priznana kot svetovna smučarka št. 1. "Marielle k večerji ne bo; sita je že od dopoldneva. Raje v sobi bere in plete," jo je opravičila Christine.

Belgijka prva pohorska miss

Pa nista bili samo francoski olimpijski zmagovalki "glavni" na prvi Zlati lisici. Belgijka Patrizia Du Roy de Blicquy je postala prva pohorska miss; izbralo jo je 57 gledalcev v hotelu Slavija. Patrizia pa ni bila le lepa, temveč tudi hitra. V prvem slalomu je namreč osvojila drugo mesto.

Prvi pohorski pokal za Zlato lisico je bil še - mešan. Hkrati s pohorskim pokalom je bil na Pohorju namreč že 15. Mariborski slalom, na katerem so to leto nastopili smučarji, ki so čez nekaj let postali smučarske legende. Zmagal je poznejši trikratni olimpijski zmagovalec Jean Claude Killy, v jugoslovanski ekipi pa je bil najboljši mariborski smučar, ki je pozneje zaslovel kot direktor. Tone Vogrinec je osvojil deseto mesto!

Mariborski slalom so branikovci začeli organizirati že 1946. leta (27. januarja), 1960. leta pa so se z njim uspeli uvrstiti v program mednarodne smučarske zveze. Mariborski slalom so v njegovih začetnih letih organizirali ob prvi pohorski sedežnici na Habakuku, tako da je ta teren po mariborskem slalomu tudi dobil ime. Ko pa so na Habakuku zgradili vlečnico, je slalomišče zaraslo in znova so ga k smučarskemu življenju obudili, ko so uredili progo pod sedežnico Poštelo.

Za smučarke strašna le polka

Večer je že prvo Zlato lisico pospremil z dostojno pozornostjo. Na prvi strani se je poročilo z otvoritve tako začelo: "Na Trgu svobode je bila sinoči svečana otvoritev smučarskega alpskega ženskega tekmovanja FIS-A, to je uradnega smučarskega tekmovanja najvišjega razreda, katerega organizator je SK Branik."

Dan pozneje pa so bralci lahko prebrali tudi tako pomembno izjavo. Japonka Misuzu Suzuku je med plesom vsa zadihana dejala: "Še nikoli nisem plesala tako strašnega plesa, kot je polka." Za lepotico iz Belgije pa so se zvrstile: Barbi Hanneberger, Aud Hvammen, Hiltrud Rohrbach, Heidi Mittermaier, Marie Schweitzer in Majda Ankele.

Začela pa se je že prva lisica tako, kot so se pozneje nadaljevale še številne. Z vremenskimi problemi... Zaradi pomanjkanja snega so organizatorji morali odpovedati veleslalom in so zato izvedli dva slaloma. Oba sta bila na slalomišču pod hotelom Bellevue, ki je takoj zaslovelo kot eno najbolj strašnih in zahtevnih v smučarskem cirkusu. Na prvi tekmi se je ob progi zbralo kar pet tisoč Mariborčanov, ki so gledali boj 31 tekmovalk.

Delegat mednarodne smučarske zveze je bil znani madžarski smučar Emanuel Antal. Tako je pohvalil Mariborčane: "Komaj dve leti je od tega, kar sem bil zadnjič tukaj, kljub temu pa Pohorja skoraj nisem prepoznal. To, za kar drugi potrebujejo deset let, ste vi dosegli v borih 24 mesecih. Ustvarili ste zavidanja vredno zimskošportno središče. Zato, ker omogoča hkrati prijetno družinsko smučarijo in prvovrstna tekmovanja, kljub temu pa se nikomur ni treba bati, da bi mu, tako kot drugod v Alpah, padla za vrat kakšna skala ali lavina. Neprecenljive vrednosti je za vaš zimski raj tudi bližina Maribora. Kar zadeva mojo uradno dolžnost tukaj: dal bom Pohorju svoj blagoslov pri FIS!"

Še anekdota o Marielle Goitchel in najbolj znanem Mariborčanu tedanjega časa Božu Podkrajšku. Francozinji se je podelitev lisićjih kožuhov v hotelu Slavija zdela pač dovolj svečana priložnost, da se na njej pokaže z lepo pričesko. Toda v Mariboru tedanjega časa ni bilo lahko zanjo najti primernega šampona. Pa je priskočil na pomoč Božo s kar dvema steklenicama šampona schwarzkopf. Skoraj povsem plešasti toti Mariborčan je dobil priložnost, da je v promet spravil staro zalogo...

Kronika

 

1964 - rojstvo Zlate lisice - trije očetje: Dušan Senčar, Marjan Kožuh in Franci Čop

1965 - zgraditev tribune za gledalce na slalomišču pod Bellevuejem

1966 - zaradi pomanjkanja snega odpovedali veleslalom, pred slalomom pa ga je zapadlo toliko, da ga je bilo skoraj preveč

1967 - zgrajena cesta na Pohorje

1968 - zadnje mesto v slalomu je osvojila poznejša trikratna olimpijska zmagovalka Rosie Mittermaier

1969 - načrti za izgradnjo turističnega Pohorja

1970 - prvič za svetovni pokal

1971 - prvič evrovizijski prenos s Pohorja

1972 - prvič v zgodovini ženskega alpskega smučanja dva teka veleslaloma

1973 - v slalomu uvrščenih le 14 smučark, tehnični delegat je odpovedal veleslalom

1974 - prva selitev, v Badgastein

1975 - druga selitev, v Sarajevo in na Jahorino

1976 - tretja selitev, v Kranjsko Goro

1977 - lisica se je vrnila v mariborski brlog

1978 - tekma v dolini, najnižji cilj na svetu, 325 metrov nad morjem

1979 - naše smučarke prvič do točk svetovnega pokala

1980 - v tednu dni tisočkrat prehodili progo

1981 - prvi snežni jezik na poseki in stavka smučark v slalomu

1982 - za Silvestrovo selitev na zgornjo progo

1983 - zadnjič na zgornji progi pod Bellevuejem?

1984 - prvi velik uspeh naših smučark

1985 - v Mariboru tudi moški, ki pa jim slalomišče ni “dišalo” in so se uprli

1986 - prvič Lisičkin koncert

1987 - zbuldožiran snežni stadion

1988 - četrta selitev, v Kranjsko Goro, in dvojna zmaga Mateje Svet

1989 - drugi snežni jezik in imenitna svetovna predstavitev mariborskega snežnega stadiona

1990 - zmaga Mateje Svet pred 20 tisoč gledalci

1991 - peta selitev, v Kranjsko Goro, in zmaga Nataše Bokal

1992 - uspešen slalom, odpovedan veleslalom

1993 - imenitna 30-letnica Zlate lisice

1994 - Urška Hrovat in Maribor kot Kitzbuehel

1995 - slalom zaradi dežja v dveh dneh in imenitne Slovenke

1996 - 40 tisoč gledalcev v treh dneh; zaman čakali Samarancha

1997 - v ciljni areni novi hotel Arena, med gledalci tudi Juan Antonio Samaranch, na tekmi pa zlata lisica Urški Hrovat

1998 - prva odpoved v 35 letih! Jubilejna 35. Zlata lisica je bila nesrečna

1999 - uspešen drugi poskus 35-letnice; prvič tudi super veleslalom in silvestrovanje smučark v šotoru ob progi

2000 - zimska idila pod Pohorjem; prva norveška zmaga, pred najboljšo slalomistko sezone Špelo Pretnar

2001 - ena tekma, kljub izredno visokim temperaturam, dobljena, druga izgubljena

2002 - z mesta predsednika OK se je umaknil oče Zlate lisice Dušan Senčar

2003 - ob dveh zjutraj pred tekmo je bilo plus osem, tekma pa je dobila oceno: “Brezhibno!”

2004 - Jubilej, toda brez obeh “očetov”, Zlate lisice Dušana Senčarja in pohorskih smučišč Francija Čopa.

2005 - Dvakrat najhitrejša Tina Maze! Druga slovenska zmaga pod Pohorjem, prva veleslalomska!

2006 - Snežni stadion je bil zalit s snegom, a odjuga je odnesla veleslalom.

2007 – Šesta selitev.  V Podkorenu enotna ocena tekmovalk in trenerjev: “Najboljša proga sezone,”, v Kranjski Gori štajersko-gorenjski praznik.

2008 - Trije ranjeni med organizatorji, izpahnjena rama, izpahnjeno koleno in potrgana tetiva, smučarke pa v dežju in ledu brez težav

2009 - Vse idealno: na tekmah dva dneva sonca, na tribunah dva predsednika, v ciljni areni nova Arena, na Pohorju novi hotel Videc, pri Arehu nova šestsedežnica Pisker, na progi pa najhitrejša Tina Maze! 15.000 gledalcev  ob progi in 200 milijonov pred TV!

2010 – Zmaga Pohorja! Steber gondole je pokleknil pod bremenom 52-letne starosti samo 157 dni zatem pa nova osemsedežna gondolska žičnica z zmogljivostjo 2.400 potnikov na uro.

2011 - Dvanajst dni +16 stopinj! Trinajsti dan je tekmovanje bilo, toda brez rezultatov. Prekinjen veleslalom in odpovedan slalom.

2012 - Zlata lisica se je moralo sedmič seliti, petič na Gorenjsko. V dveh dneh je bilo v Podkorenu več kot 13.000 gledalcev.

2013

Rekordno število gledalcev, tako pod Pohorjem, kjer se jih je v dveh dneh zbralo več kot 40 tisoč, kot tudi pred TV zasloni. Tina Maze z drugim mestom v veleslalomu in zmago v slalomu zlata pohorska lisička!

2014

Za 50-letni jubilej se je zgodilo vse in še več. Zlata lisica se je morala osmič preseliti, šestič v Kranjsko Goro. Dva dni pred tekmo je čez noč zapadlo v cilju v Podkorenu 130 cm snega, na startu pod Vitrancem pa kar 180, nato pa je noč pred veleslalom začel padati ledeni dež. Zjutraj je bila proga uničena, veleslalom je odpadel. V nedeljo je bilo pol Slovenije zaradi žledu v električnem mrku, toda v Podkorenu sta zmagali Zlata lisica in Frida Hansdotter!

2015

Zlata lisica je dobila, toda Tina Maze je izgubila. Na razočaranje 26 tisoč gledalcev je ostala brez uvrstitve, kar jo je na koncu sezone stalo tudi skupne zmage v svetovnem pokalu. Toda zato je zmagala Zlata lisica! Tekmovanje je odlično uspelo in direktor svetovnega pokala za ženske Atle Skaardal je po tekmovanju izjavil: ”Zelo, zelo dobro, odlično opravljeno delo!”

2016

Teden dni pred tekmo je bilo v Mariboru pomladno vreme in med veleslalomom je bilo v cilju 17 stopinj, toda proga je bila pomrznjena in trda kot beton. V čudovitem vremenu je 9.000 gledalcev bučno pozdravilo drugo mesto Ane Drev in zmago Zlate lisice nad vremenom.

Toda narava je udarila nazaj. Oblačna in topla noč je spremenila strukturo snega. Šlo je le do številke 25, potem je slalom odpadel.

2017

Tina si je snela smuči, tri Slovenke pa vseeno v deseterici! Dvajset tisoč gledalcev in enake razmere za vse tekmovalke! 53. Zlata lisice je bila ena najboljših tekem in najbolj veličastnih prireditev v vsej dolgi zgodovini mariborske Lisice.
V veleslalomu je zmagala Tessa Worley, v slalomu pa Mikaela Shiffrin, ki je dobila tudi kombinacijo pohorskega pokala. A tudi Slovenke so bile odlične, čeprav tokrat nobene ni bilo na zmagovalnih stopničkah. V veleslalomu je bila Ana Drev osma, v slalomu pa Ana Bucik sedma, toda za največje navdušenje je poskrbela Ilka Štuhec, najhitrejša smučarka sezone (v smuku in super veleslalomu), ki je bila v veleslalomu štirinajsta, v slalomu pa deseta. In poslovila se je največja slovenska šampionka, Tina Maze, pred ciljem si je snela smuči in odkorakala v legendo.

Naj naj

 

Največ zmag: 

- Vreni SCHNEIDER (SUI): 8 (6 x SL, 2 x VSL), 

- Anja PAERSON (SWE) 7 (5 x SL, 2 x VSL), 

- Erika HESS (SUI) 3 (SL), 

- Annemarie MOSER (AUT) 3 (1 x SL, 2 x VSL), 

- Hanni WENZEL (LIE) 3 (SL), 

- Lise Marie MOREROD 3 (1 x SL; 2 x VSL), 

- Mateja SVET (SLO) 3 (1 x SL; 2 x VSL), 

- Tina MAZE (SLO) 3 (2 x VSL, 1 x SL)

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico:

- Vreni SCHNEIDER (SUI) 15, 

- Anja PAERSON (SWE) 7, 

- Martina ERTL (GER) 6, 

- Sonja NEF (SUI) 6, 

- Tina MAZE (SLO) 6

 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico:

 

-Vreni SCHNEIDER (SUI) 20,

 

-Martina ERTL (GER) 17,

 

-Anja PAERSON (SWE) 16,

 

-Sonja NEF (SUI) 16,

 

-Erika Hess (SUI) 12

 

Največ slalomskih zmag:

- Vreni SCHNEIDER (SUI) 6, 

- Anja PAERSON (SWE) 5, 

- Erika HESS (SUI) 3

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico v slalomu:
- Vreni SCHNEIDER (SUI) 9
 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico v slalomu:
-Vreni SCHNEIDER (SUI): 12
 

Največja časovna razlika na slalomski tekmi:
- Marielle GOITSCHEL (FRA): 4,2 s (1964)
 

Najmanjša časovna razlika na slalomski tekmi:
- Rosie FORTNA (USA): 0,01 s (1969)
 

Največ veleslalomskih zmag:

- Francoise  MACCHI (FRA), 

- Annemarie MOSER PROELL (AUT), 

- Lise-Marie MORERORD (SUI), 

- Mateja SVET (SLO), 

- Martina ERTL (GER), 

- Sonja NEF (SUI), 

- Vreni SCHNEIDER (SUI), 

- Tina MAZE (SLO): 2

 

Največ uvrstitev med najboljšo trojico v veleslalomu:
- Vreni SCHNEIDER (SUI): 6
 

Največ uvrstitev med najboljšo petnajsterico v veleslalomu:
-Vreni SCHNEIDER (SUI): 8
 

Največja časovna razlika v veleslalomu:
- Marie-France JEANGEORGES (FRA): 2,39 s (1967)
 

Najmanjša časovna razlika na veleslalomski tekmi:
- Annemarie MOSER PROELL (AUT): 0,05 s (1970)

 

Slovenke na Zlati lisici: 

- Tina MAZE - SL: 1x1, 1x2, GSL: 2x1, 2x2, pokal: 1x1, 1x3

 

- Mateja SVET - SL: 1x1, GSL: 2x1, pokal: 2x1

 

- Urška HROVAT - SL: 1x1, 1x2 1x3, pokal: 1x1

 

- Nataša BOKAL - SL: 1x1, GSL: 1x2

 

- Špela PRETNAR - SL: 1x2, GSL: 1x2

 

- Katja KOREN - SL: 1x2 Ana DREV - GSL: 1x2

 

- Veronika ŠAREC - SL: 1x3