Zgodovina
1. Zlata lisica 1964
(29. 02. - 01. 03. 1964)"Imeli smo idejo, željo in voljo, da pripeljemo najboljše smučarke na svetu v Maribor, seveda pa si nismo mislili, kako veliko in pomembno tekmovanje bo iz tega nastalo. Toda saj takrat še ni bilo niti svetovnega pokala," se je mnogo let pozneje spominjal rojstva Zlate lisice Dušan Senčar. Tega, da bo iz "njihove" tekme "sredi pekrskih vinogradov" nastalo najpomembnejše žensko tekmovanje v svetovnem pokalu, si nista mislila tudi Marjan Kožuh in Franci Čop, soavtorja ideje o pohorskem pokalu, prav tako pa tudi ne drugi branikovi smučarji, ki so 1964. leta poslali Senčarja za 14 dni v Evropo, da je "novačil" tekmovalke za prvi pohorski pokal. Toda saj tako je na začetku z vsako tradicijo. Vedno je pomembna drzna ideja. In ljudje, ki so dovolj "nori", da jo uresničijo.
Takrat, 1964. leta, je bilo videti, da bo za vekomaj najbolj drzna ideja ostala tista, ki je obljubljala, da bosta na Pohorje prišli tudi francoski olimpijsko ovenčani sestri Marielle in Christine Goitschel. Kdo pa je takrat v Evropi vedel, kje leži Maribor?! In saj so se tudi Gorenjci Štajercem smejali, da na Dravskem polju pač ne bodo nikoli prirejali velikih smučarskih tekem.
Kako privabiti najboljše?
Čeprav so bili mariborski smučarji prvi na Balkanu, ki jim ni bilo treba "štamfati" v hrib, pač pa so se nanj (na Habakuk) vozili (s sedežnico), in čeprav so bili tudi prvi, ki so se na hrib po žici vozili s streho nad glavo (z gondolo), pa jih je bilo v Mariboru leta 1964 še zelo malo, ki so razmišljali o tem, da bi bilo dobro z Balkana iti v Evropo. A nekaj jih je bilo. In med njimi tudi odvetnik, trener, zvezni kapetan in klubski predsednik Dušan Senčar, tvorec smučarskih prog na Pohorju in snovalec triglavskih žičnic Franci Čop ter mariborski turistični delavec Marjan Kožuh.
Takrat je bilo alpsko smučanje zgolj še zabava. Na tekme se je vozilo z vlaki, televizije še ni bilo, svetovnega pokala tudi ne, smučarke in smučarji so bili še čisti amaterji. V takšnih "neresnih" razmerah so imeli organizatorji tekem večne težave, da so na svoje pobočje privabili vse najboljše. Le komu pa se je ljubilo voziti iz Francije z vlakom na nekaj snežnih vijug vse tja "dol do Balkana" (Maribora...)? Zato so v mednarodni smučarski zvezi takrat še nič kaj sivolasi gospodje staknili glave in se domenili, da bodo v vsaki od alpskih držav organizirali po eno tekmo, na kateri bo udeležba vseh najboljših obvezna. In ker je bil Maribor že takrat bližje Alpam kot Balkanu in ker je Dušan Senčar že takrat predel svoja mednarodna znanstva, je tudi Maribor dobil svoje FIS I A smučarsko tekmovanje. Rodila se je Zlata lisica.
Prvi organizatorji
V biltenu prve Zlate lisice, ki je bila na Pohorju 27. in 28. februarja 1964, so našteta imena organizatorjev. Predsednik OO je bil, seveda, Dušan Senčar, ki je bil tudi vodja tekmovanja. Podpredsednik je bil dr. Dušan Tomažič, sekretar Franjo Vizjak, za finance pa je skrbel Franjo Orel. Propagandisti so bili Ivan Kocmut, Boris Kos, Dušan Štok in Ivo Senica. Tisk je imel čez Peter Kancler, za zdravje je skrbel dr. Stojan Škodnik, tekmovalke, spremljevalce in novinarje sta po hotelih nastanila Ernest Zagrajšek in Rado Lebar, telefonija je bila v rokah Vlada Durjave, promet pa Draga Mlakarja. Franci Čop in Marjan Kožuh sta bila v organizacijskem odboru ministra brez listnice, prvi tudi vodja prog, drugi pa uradni napovedovalec. Pomočnika vodje prog sta bila Vlado Durjava in Dušan Šober, vodja kontrol Jože Sevšnikar, njegov pomočnik Marjan Cizej. Računsko pisarno je vodil Leopold Kokol, pomagal mu je Janko Šubic. Časomerilce je vodil Svetozar Zei, tekmovalke pa sta s starta spuščala Vlado Arhar in Janez Lukšič. Sekretar tehničnega odbora je bil Mirko Sitar, gospodar je bil Edo Fleisinger, vodja rediteljske službe pa Milan Kabaj. Že takrat so čase merili strokovnjaki švicarskega Longinesa, za ozvočenje pa je poskrbela Iskra.
Prva zmagovalka Marielle Goitschel
Leta 1964 sta bila na prvi Zlati lisici dva slaloma. Na prvem in drugem je zmagala olimpijska zmagovalka Marielle Goitschel. Do dveh zmag pa ni prismučala, temveč - pripletla... Prav noben od poročevalcev s prve lisice ni namreč pozabil omeniti, da je "Marielle med svečano večerjo v Slaviji pletla nogavice". Bogdan Pogačnik, mojster reportaže in intervjuja, je francoski smučarski sestri v Ljudeh svojega časa tako opisal: "Pritekla je iz sobe v nizkih črnih škornjcih iz najlonske imitacije tjulenjevine in tesno prilegajočih se hlačah z ekstravagantno belo črto, kakršno nosijo alpski smučarji, medtem ko je bil pulover s kmečkimi črnimi vzorci prav vsakdanji. Nekaj potegnjenega deškega je bilo v njej, in ko me je starejši francoski novinar, "oče" njihove reprezentance Jean Lapeyre, predstavil, se je rokovala na hitro, kot da bi ji bilo nerodno. Ljubeznivo se je sicer nasmehnila, ne da bi pravzaprav kaj rekla, in še opletala z dolgimi nogami in rokami naprej po hodniku. Tako sem se mimogrede spoznal z eno izmed dveh, ta čas morda najbolj popularnih žensk na svetu, francoskih smučarskih sester Goitschel, Christino, staro 19 let, visoko 172 cm, težko 62 kg, olimpijsko prvakinjo v slalomu in drugo v veleslalomu. Kljub navidezni robatosti je bila s svojo rahločutnostjo in premišljenostjo pravo nasprotje svoje leto dni mlajše sestre Marielle, bolj čokatega, 3 cm nižjega in kilogram težjega, naravnega, pogosto nasilnega, vihravega punčeta, ki je bila na splošno priznana kot svetovna smučarka št. 1. "Marielle k večerji ne bo; sita je že od dopoldneva. Raje v sobi bere in plete," jo je opravičila Christine.
Belgijka prva pohorska miss
Pa nista bili samo francoski olimpijski zmagovalki "glavni" na prvi Zlati lisici. Belgijka Patrizia Du Roy de Blicquy je postala prva pohorska miss; izbralo jo je 57 gledalcev v hotelu Slavija. Patrizia pa ni bila le lepa, temveč tudi hitra. V prvem slalomu je namreč osvojila drugo mesto.
Prvi pohorski pokal za Zlato lisico je bil še - mešan. Hkrati s pohorskim pokalom je bil na Pohorju namreč že 15. Mariborski slalom, na katerem so to leto nastopili smučarji, ki so čez nekaj let postali smučarske legende. Zmagal je poznejši trikratni olimpijski zmagovalec Jean Claude Killy, v jugoslovanski ekipi pa je bil najboljši mariborski smučar, ki je pozneje zaslovel kot direktor. Tone Vogrinec je osvojil deseto mesto!
Mariborski slalom so branikovci začeli organizirati že 1946. leta (27. januarja), 1960. leta pa so se z njim uspeli uvrstiti v program mednarodne smučarske zveze. Mariborski slalom so v njegovih začetnih letih organizirali ob prvi pohorski sedežnici na Habakuku, tako da je ta teren po mariborskem slalomu tudi dobil ime. Ko pa so na Habakuku zgradili vlečnico, je slalomišče zaraslo in znova so ga k smučarskemu življenju obudili, ko so uredili progo pod sedežnico Poštelo.
Za smučarke strašna le polka
Večer je že prvo Zlato lisico pospremil z dostojno pozornostjo. Na prvi strani se je poročilo z otvoritve tako začelo: "Na Trgu svobode je bila sinoči svečana otvoritev smučarskega alpskega ženskega tekmovanja FIS-A, to je uradnega smučarskega tekmovanja najvišjega razreda, katerega organizator je SK Branik."
Dan pozneje pa so bralci lahko prebrali tudi tako pomembno izjavo. Japonka Misuzu Suzuku je med plesom vsa zadihana dejala: "Še nikoli nisem plesala tako strašnega plesa, kot je polka." Za lepotico iz Belgije pa so se zvrstile: Barbi Hanneberger, Aud Hvammen, Hiltrud Rohrbach, Heidi Mittermaier, Marie Schweitzer in Majda Ankele.
Začela pa se je že prva lisica tako, kot so se pozneje nadaljevale še številne. Z vremenskimi problemi... Zaradi pomanjkanja snega so organizatorji morali odpovedati veleslalom in so zato izvedli dva slaloma. Oba sta bila na slalomišču pod hotelom Bellevue, ki je takoj zaslovelo kot eno najbolj strašnih in zahtevnih v smučarskem cirkusu. Na prvi tekmi se je ob progi zbralo kar pet tisoč Mariborčanov, ki so gledali boj 31 tekmovalk.
Delegat mednarodne smučarske zveze je bil znani madžarski smučar Emanuel Antal. Tako je pohvalil Mariborčane: "Komaj dve leti je od tega, kar sem bil zadnjič tukaj, kljub temu pa Pohorja skoraj nisem prepoznal. To, za kar drugi potrebujejo deset let, ste vi dosegli v borih 24 mesecih. Ustvarili ste zavidanja vredno zimskošportno središče. Zato, ker omogoča hkrati prijetno družinsko smučarijo in prvovrstna tekmovanja, kljub temu pa se nikomur ni treba bati, da bi mu, tako kot drugod v Alpah, padla za vrat kakšna skala ali lavina. Neprecenljive vrednosti je za vaš zimski raj tudi bližina Maribora. Kar zadeva mojo uradno dolžnost tukaj: dal bom Pohorju svoj blagoslov pri FIS!"
Še anekdota o Marielle Goitchel in najbolj znanem Mariborčanu tedanjega časa Božu Podkrajšku. Francozinji se je podelitev lisićjih kožuhov v hotelu Slavija zdela pač dovolj svečana priložnost, da se na njej pokaže z lepo pričesko. Toda v Mariboru tedanjega časa ni bilo lahko zanjo najti primernega šampona. Pa je priskočil na pomoč Božo s kar dvema steklenicama šampona schwarzkopf. Skoraj povsem plešasti toti Mariborčan je dobil priložnost, da je v promet spravil staro zalogo...
