Novice

Odpoved veleslaloma, borba za slalom

( 01. 02. 2014 )

Že barva je povedala vse. Najprej barva snega, ki se je čez noč iz beline spremenila v umazano rumeno in sivo, nato barva pelerin trenerjev in žirije tekmovanja. Vsi so bili v črnem, ko so se ob ob 10. uri zbrali na ciljni črni. Atle Skaardal je najprej vprašal za mnenje predstavnika trenerjev. ”Nevarno je, zaradi vidljivosti in snega ob progi. V takšnih razmerah tekma ni mogoča!” Nekaj jih je omenilo še slabo vidljivost zaradi dežja. Skaardal jim je pritrdil: ”Varnost tekmovalk je na prvem mestu. Smučina med vratci v širini dveh metrov je sicer dovolj utrjena, toda nevaren je sneg ob progi, ki se ga ni dalo povsem odstraniti.” Nato je vprašal za mnenje še vodjo tekmovanja Gorazda Bedrača: ”Naredili smo, kar smo lahko. Kot organizatorji si seveda želimo tekmo, toda spoštujemo vaše mnenje.” Direktor Skaardal je nato povzel: ”Večinsko mnenje je, da tekme ni mogoče izvesti. Veleslalom je odpovedan, jutrišnji spored ostaja nespremenjen.”

Borba za veleslalom je trajala vso noč. Najprej so šli na progo teptalni stroji, ne da teptajo, temveč da odstranijo skoraj meter novega snega. Nato se je ob treh zjutraj začela odločilna bitka. Na progo je šlo več kot dvesto smučarskih delavcev obeh organizacijskih odborov, Mariborčani in Kranjskogorci družno proti naravi. Ko so odstranili več kot sto tisoč kubičnih metrov snega, je nadnje začela metati ledeni dež. Slabše ne bi moglo biti. Tako kot so odstranjevali sneg, se je hkrati spreminjala struktura snežne podlage. Ledeni dež je z veliko hitrostjo zastrupljal sneg. Tega v Podkorenu še niso doživeli. Srečo Medved, generalni sekretar pokala Vitranc, ki je na tem terenu organiziral že nešteto tekmovanj, je obupano ugotovil: ”Še nikoli ni bilo tako …” Filip Gartner, snežni kontrolor FIS, ki je pred tednom dni, ko je bilo ob progi še vse zeleno, dejal, da bi bila tekma lahko že takrat, pa: ”Proti takšnemu vremenu se ne da!”

Tehnični delegat FIS Hans Grogl je sicer ugotovil: ”Smučina med vratci je zelo dobro utrjena. Organizatorji so naredili vse, kar so lahko. Toda vidljivost je slaba, in ob straneh se delajo kupi snega …”

Zgoraj je bila megla, vmes je padal ledeni dež, spodaj je deževalo, vidljivost je bila slaba. Delavci so novozapadli sneg odstranili, toda to ni bilo dovolj. Kranjska Gora je v eni noči doživela dva najhujša zimska ekstrema. Najprej ogromna količina snega - vremenoslovci so napovedali največ 80 centimetrov, zapadlo pa ga je 130 -, nato čisto nasprotje, turobno, oblačno, deževno.  Problem je bil sneg ob progi in njeni idealni smučini. Vreme je nad njega spustilo strup, ki ga je pobralo nekje v saharski Afriki. Prejšnji dan sneg, naslednji dan puščavska umazanija … 

Teden dni pred olimpijskimi igrami nihče ni hotel tvegati, da bi se katera od tekmovalk poškodovala. Smučarka, ki bi zavozila iz idealne smučine, bi zapeljala v gnili sneg in ta je za poškodbe najbolj nevaren. Atle Skaardal je zato odločitev prepustil trenerjem. Trenerji pa drugače odločiti niso mogli. Ko so se zbrali v ciljni areni, so bili v črnih pelerinah kot pogrebci … Aleš Vidic, vodja pokala Vitranc, je vseeno vprašal: ”Če bi bile takšne razmere v Sochiju, kaj bi potem odločili?” Atle Skaardal ni imel odgovora. ”Tega ne vem …”

Šlo je le še za to, kaj bo jutri. Andrea Massi je navijal za veleslalom, a Atle Skaardal je bil odločen. ”Veleslalom je odpovedan, jutri je po programu slalom!”

Nazaj na seznam